Jakob Virjent in slovensko čebelarstvo

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 29. julij 2018 / 17:58

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (157)

Včasih se zavemo, v čem je posebno velik pomen ribištva in čebelarstva. Gre za združenja, ki najprej zaženejo alarm, ko pride do zastrupitve rib ali čebel zaradi velikega zastrupljanja narave in s tem do nevarnosti za ljudi. Tudi zato so slovenski čebelarji dočakali lani konec decembra izredno priznanje, ko so Združeni narodi 20. maj, rojstni dan Antona Janše, razglasili za svetovni dan čebel.

Eden od izrednih slovenskih čebelarjev je bil tudi Jakob Virjent, ki se je 26. julija 1854 rodil Jakobu in Mariji Sušnik na Olševku pri Kamniku. Izučil se je za mizarja, leta 1876 pa je po očetu prevzel kmetijo in na njej še posebno razvil čebelarstvo. Gre za dolgoletno družinsko tradicijo čebelarstva, za katero ga je navdušil oče, on pa je v to vključil svojega vnuka.

Konec 19. stoletja se je na Slovenskem veliko ljudi ukvarjalo s čebelarstvom, ki je postalo panoga, v kateri je cvetelo trgovanje z velikimi roji in veliko mero satja. Virjent je z zgledom iz svojih izkušenj propagiral izboljšave, ki jih je odkril. Z izboljšanjem starega panja, ki je po njem dobil ime virjent, se je nova praksa razširila tudi na Štajersko. Izumil je tudi stiskalnico za vosek (Virjentova stiskalnica), ki je bila v rabi še med obema vojnama. Svoje izkušnje je posredoval ljudem osebno na domu, v okviru čebelarskega društva in s prispevki v glasilu Slovenski čebelar. Jakob Virjent je bil leta 1905 tudi pobudnik ustanovitve prve podružnice čebelarskega društva v Kamniku, v kateri je bil njen odbornik, dolgoletni predsednik in nazadnje tudi častni predsednik.

Čebelarsko društvo Kamnik je bilo uradno ustanovljeno 19. decembra 1982, vendar zgodovina čebelarstva na Kamniškem sega daleč v preteklost. Nekako 120 let nazaj. Zanimivo je, da je bila širitev čebelarstva povezana tudi s skrbjo za ohranjanje slovenskega jezika in kulturne dediščine. Že leta 1898 je bilo ustanovljeno Čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko. Med člani so bili tudi pomembni čebelarji s Kamniškega. Na njihovo pobudo je bila leta 1905 ustanovljena prva podružnica na Slovenskem s sedežem v Kamniku. Kamniški čebelarji so v Podgorju pri Kamniku že leta 1907 ustanovili prvo opazovalno postajo na Slovenskem, prva plemenilna postaja na slovenskih tleh pa je bila ustanovljena leta 1932 na Kopiščih v Kamniški Bistrici. Namenjena je bila vzreji in opraševanju matic kranjske sivke. Od leta 2015 v njej deluje sodobni učni center za čebelarje, šolarje in druge, ki jih zanima čebelarjenje. Plemenilno postajo obiskujejo tudi gostje iz Kitajske, Rusije, Avstrije, Srbije in skupine raziskovalcev iz Malezije.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Ljubljani je 23. 7. 1867 prišlo do fizičnega spopada med slovenskimi sokoli in nemškimi turnarji. V vrstah sokolov je sodeloval tudi takratni ljubljanski župan Etbin Henrik Costa.

V Podvrhu pri Poljanah se je 26. 7. 1776 rodil kirurg, porodničar in profesor Ignacij Pintar.

V Radovljici se je 26. 7. 1898 rodil strokovni publicist, urednik in čebelar Vlado Rojec.

Na Dobenem pri Mengšu se je 28. 7. 1886 rodil slovenski narodni delavec Frank Aleš.

V Nasovčah se je 29. 7. 1835 rodil ljudski umetnik, mlinar in rezbar Lovrenc Erzar.