Vse se da, če se hoče

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Razvedrilo / / 22:15

Frančiška Zafošnik je pretekli teden praznovala visok jubilej – stoti rojstni dan. V Domu Petra Uzarja v Tržiču, kjer gospa stanuje, so ji pripravili praznovanje v družinskem krogu, spekli so tudi torto in prav vsak stanovalec in vsak zaposleni je dobil kos.

Tržič – Frančiška je bila na praznovanju kljub zavidljivim letom zelo razposajena in zgovorna. Pravi, da jo je pri zdravju ohranjalo delo. »Imela sem velik vrt, obdelovala sem njive, to je bilo tisto, kar me je ohranjalo pri močeh. Poleg tega so mi domači vedno stali ob strani in trenutki, preživeti z družino, mi bodo vedno ostali v spominu, zaradi njih je bilo moje življenje brezskrbno.« Frančiško vsak dan obišče hči Mira. »Še vedno lepo skrbijo zame, čutim njihovo skrb. Neizmerno sem srečna, da so me ob stotem rojstnem dnevu obiskali vsi najbližji, take množice nisem navajena. Podarili so mi album in rože, te imam še vedno najraje.« Nad starostjo se stoletnica ne pritožuje. »Nikoli mi ni dolgčas, zjutraj lahko spim pozno v dan, peljejo me na vrt, kar mi je zelo všeč, veliko pa tudi berem.« Branje in lagodno življenje svetujem vsem: »Pomembno je, da živite življenje, ki vam odgovarja, uredite si ga tako, da vam bo ugodno in lagodno in verjemite mi: vse se da, če se hoče.«

Frančiška Zafošnik je sicer Štajerka, ki se je na Gorenjsko preselila šele pri 87 letih. Rodila se je v Vrtičah pri Zgornji Kungoti. Za tedanje razmere izhaja iz dokaj premožne kmečke družine, v kateri se je rodilo enajst otrok. Ukvarjali so se z živinorejo, poljedelstvom, vinogradništvom. Po končani osnovni šoli je do 27. leta delala na domači kmetiji, nato se je poročila in se z možem najprej preselila v Maribor, kmalu zatem v Mursko Soboto, kjer se je mož zaposlil na železnici. V Murski Soboti je preživela vso svojo aktivno dobo, bila je gospodinja, rodila sta se jima hčerka in sin. Žal tragedija Frančiški ni bila prizanesena, saj jo je prizadela mnogo prezgodna sinova smrt. Hčerka je dobila zaposlitev na Gorenjskem in si tu tudi ustvarila družino. Po smrti moža, ko je Frančiška ostala sama in so ji zaradi starosti začele pešati moči za samostojno življenje, je tudi ona prišla na Gorenjsko. Zaradi zdravstvenih težav so morali Frančiški nujno poiskati pomoč, nastanila se je v Domu Petra Uzarja v Tržiču in tu v miru preživlja jesen svojega življenja. »Gorenjska je lepa,« pravi.

Ob stoletnici je slavljenko obiskal tudi tržiški župan Borut Sajovic in ji namenil posebne besede izpod rok pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. »To arabesko ljubezni, ki nama zdaj sveti, / je mojster naslikal pred davnimi leti. / Misterij dvojine, ki nikdar ne mine, / prepoln je nemira, strasti in topline.«