Banka že pod Kostićevim vplivom

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 24. julij 2018 / 05:49

Glasovanje na petkovi skupščini delničarjev Gorenjske banke je pokazalo, da ima srbska AIK Banka v lasti poslovneža Miodraga Kostića že prevladujoč vpliv v banki. Na skupščini sta bila namreč sprejeta oba njena nasprotna predloga, tako glede dividend kot spremembe statuta.

Kranj – V petek je bila skupščina delničarjev Gorenjske banke, sklic je zaradi imenovanja treh novih članov nadzornega sveta zahtevala tudi srbska AIK Banka, ki bo sedanji skoraj 33-odstotni delež po pridobitvi dovoljenj lahko povečala preko polovice, saj so delničarji Save na nedavni skupščini soglašali, da ji Sava proda še svoj 37,65-odstotni lastniški delež v banki. Ker Sava v Gorenjski banki nima glasovalnih pravic, je AIK Banka že na tokratni skupščini uveljavila svoj vpliv in tako zagotovila, da sta bila sprejeta oba njena nasprotna predloga in da so bili imenovani tudi vsi trije nadzorniki, ki jih je predlagala. Tako je skupščina glede uporabe bilančnega dobička za leto 2017 sklenila, da se od 7,6 milijona evrov dobička nameni za dividende le 658 tisoč evrov, to je 1,85 evra na delnico, ki jih bo banka delničarjem izplačala najkasneje do 20. septembra. Uprava in nadzorni svet sta predlagala za dividende 3,25 milijona evrov oziroma 9,14 evra na delnico, Vseslovensko združenje malih delničarjev pa v nasprotnem predlogu 7,1 milijona evrov ali 20 evrov na delnico.

Kar zadeva spremembo statuta, je skupščina potrdila predlog AIK Banke, da bi pri povečanju osnovnega kapitala banke za 8,1 milijona evrov nove delnice najprej ponudili obstoječim delničarjem in šele po tem, če ti ne bi vpisali in vplačali vseh, bi k sodelovanju povabili »tretje osebe«.

Uprava in nadzorni svet sta, za razliko od AIK Banke, predlagala sklep, po katerem bi uprava ob soglasju nadzornega sveta lahko pri dokapitalizaciji v celoti ali deloma izključila prednostno pravico obstoječih delničarjev.

Da AIK Banka upravljavsko že obvladuje Gorenjsko banko, je potrdilo tudi glasovanje o treh novih članih nadzornega sveta. Skupščina je namreč potrdila predlog, kot ga je v zahtevi za sklic skupščine predložila AIK Banka, in za nove nadzornike imenovala dr. Jurija Bajca, upokojenega rednega profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Beogradu, posebnega svetovalca na Ekonomskem inštitutu v Beogradu ter avtorja in soavtorja šestih knjig, Vladimirja Sekulića, člana upravnega odbora AIK Banke, in Tima Umbergerja, ki je zaposlen kot višji svetovalec v ruski družbi East Capital. Imenovanje novih članov je bilo potrebno zato, ker bo dvema sedanjima nadzornikoma konec avgusta potekel mandat, eden pa je lani odstopil.

Delničarji so obravnavali tudi poročilo o lanskem poslovanju. Za banko je bilo leto 2017 poslovno najuspešnejše v zadnjih petih letih, saj je banka presegla načrtovane rezultate, pa tudi tiste iz leta 2016. Z rednim delovanjem je ustvarila 15,6 milijona evrov dobička, kar je bilo 17 odstotkov več kot v letu prej, ob tem pa je oblikovala za 5,5 milijona evrov oslabitev in rezervacij, tako da je poslovno leto zaključila s 6,5 milijona evrov čistega dobička. Obseg poslovanja, merjen z bilančno vsoto, je povečala kar za 23,8 odstotka, na 1,87 milijarde evrov. K temu sta prispevala tako skoraj 21-odstotno povečanje vlog kot tudi rast kreditnega portfelja, ki je bila v letu 2017 kar 19-odstotna. Na obeh področjih, tako kreditnem kot depozitnem, je banka v okviru bančnega sistema dosegala nadpovprečne stopnje rasti, tako da je tržni delež s 4,1 odstotka povišala na 4,7 odstotka. Kapitalska ustreznost banke se je zaradi povečanega obsega poslovanja v primerjavi s koncem leta 2016 sicer znižala za 1,8 odstotne točke, še vedno pa je bila visoka in je znašala 16,09 odstotka. Pri kreditiranju ji je lani ponovno uspelo povečati tako število strank in sklenjenih poslov kot tudi obseg donosnih posojil. Obseg kreditiranja podjetij je bil za deset odstotkov višji kot v letu 2017, pri kreditiranju prebivalstva pa je bil porast glede na leto prej kar 23,5-odstoten. V obeh segmentih so rasli hitreje kot domači bančni trg, kar se je odrazilo tudi v okrepitvi tržnega deleža.