Dušica Kunaver je na predstavitvi knjige na slikoviti Liznjekovi domačiji v Vandotovi rojstni Kranjski Gori navdušeno spregovorila o časih, običajih, ljudeh in vilinskih bitjih, ki so Vandotu dali navdih za nastanek njegovih zgodb o Kekcu.

Kekčeva pot v svet

Če želijo ljudje zares spoznati Slovenijo, morajo poznati tudi Kekca, prijaznega, pogumnega in veselega pastirčka, ki je v naši deželi najbolj priljubljen otroški junak in predstavlja del otroštva vseh slovenskih otrok, je prepričana Dušica Kunaver.

»Kekec – prijazen, pogumen, vesel, prijateljski pastirček – je v naši deželi najbolj priljubljen otroški junak in pomeni del otroštva vseh slovenskih otrok.«

Tik pred začetkom poletja je društvo Naše gore list izdalo eno od pravljic Josipa Vandota – Kekec in Pehta – tudi v angleškem jeziku. »Zgodbe o Kekcu je napisal Josip Vandot, domačin iz Kranjske Gore. Rodil se je leta 1884, v času, ko je njegov kraj še živel starosvetno življenje pastirjev in kmetov. V tem svetu so tako zrasle Kekčeve zgodbe, dragocene predvsem zato, ker so vzete iz resničnega življenja v Kekčevi deželi,« je v imenu založnika povedala Dušica Kunaver. Pripoved o Kekcu in Pehti, ki jo prinaša angleški prevod, delo Mimi Marinšek Čadež, je le ena od številnih Vandotovih zgodb o Kekcu. Prvič je bila objavljena v reviji Zvonček leta 1924 z ilustracijami Ivana Erbežnika. Prav te ilustracije prinaša tudi angleški prevod zgodbe.

»Kekec – prijazen, pogumen, vesel, prijateljski pastirček – je v naši deželi najbolj priljubljen otroški junak in pomeni del otroštva vseh slovenskih otrok,« je prepričana publicistka Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, ki je delo v začetku meseca predstavila v slikovitem okolju muzejske Liznjekove hiše v Kranjski Gori. Avtor Kekca Josip Vandot se je namreč pred 134 leti rodil prav v Kranjski Gori, ki je s svojo slikovito okolico predstavljala navdih za nastanek zgodb o vedrem pastirčku in njegovih pustolovščinah.

»Knjigo smo prevedli zato, ker takšnega junaka, kot ga imajo naši otroci v Kekcu, v evropskem prostoru lahko najdemo le še morda v nemški Heidi. In tisto, kar otroci tako iskreno zgrabijo, je zagotovo zelo pristno. To že lahko rečem glede na svoje dolgoletne učiteljske izkušnje,« je povedala Kunaverjeva. »Gre za neizmerno bogastvo ljudske ustvarjalnosti, na podlagi katere so nastale Vandotove pripovedi. V časih, ko je tu ustvarjal Josip Vandot, so v mislih tukajšnjih ljudi zares živele vile, gozdni in gorski možje in med njimi modra tudi zeliščarica Pehta, ki že s svojim imenom nakazuje, da je v neki povezavi s prastaro skrivnostno Pehtro babo, davno pogansko starko Zimo,« pravi Dušica Kunaver.

»Veste, kako izjemne so te pripovedi? Naši ljudje so se v tistih časih še bali gora. To so bila območja, za katera so rekli, da se ''tam noben žegnan zvon ne čuje, kamor noben žegnan človek ne stopi'', tako so govorili. Šli so, do koder je segala pašnja, kakšen lovec morda malo dlje, sicer pa so bili ti skrivnostni gorski kraji za ljudi tabu! Še slavni Valvasor si proti goram niti pogledati ni upal!«

Naj svet ve, kaj imamo, naj Evropa pride k nam in vidi, zato poziva Dušica Kunaver in na primeru Vandotove Pehte opiše bogastvo ljudskih verovanj in tradicij v eni od najbolj slikovitih gorenjskih pokrajin. »Kot kaže, je bila Pehta resnično bitje, zeliščarica, ki je tu živela. Pehtra baba pa je tisočletja staro pogansko bitje. Vandot je očitno vso to mitologijo in zgodovino zelo dobro poznal; Pehto in Pehtro je v svojih pripovedih združil v eno bitje: Pehtra, ki predstavlja zimo, je po eni strani dobra, ker poljem in kmetom omogoča počitek, in po drugi huda, ker je takrat ljudi pogosto zeblo in so bili lačni. Dvojnost zime je Vandot prikazal v Pehti: vsi se je bojimo kot strašne starke, a prav ona je na koncu tista, ki prinese zdravila in se tako pokaže tudi kot zelo pozitivna ženska.«

Kunaverjeva pravi, da moramo biti ponosni na svojo dediščino in jo samozavestno pokazati Evropi: »Imamo najstarejše glasbilo na svetu, šestdeset tisoč let staro piščal. Imamo najstarejše vozilo na svetu, pet tisoč let staro kolo ... imamo po drugi strani še žive tisočletne šege in navade. Prav v Podkorenu so še leta 1989 fantje jagali Pehtro babo, starko Zimo. Ljudje, ki so to počeli, so še vedno živi, zato še kako lahko rečemo, da je živa tudi ta ljudska dediščina. Bodimo ponosni nanjo!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamničan-ka / petek, 22. november 2019 / 11:19

Kamničan-ka, št. 20

Kamničan-ka, 22. november 2019, št. 20

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / torek, 24. september 2013 / 12:00

Po rekord Šmarne gore

Tacen - Kako hitro je mogoče priti na Šmarno goro, že vrsto let skušajo odgovoriti vsako prvo soboto v februarju, ko Tekaški klub Šmarnogorska naveza organizira tako imenovani Rekord Šmarn...

Gorenjska / torek, 24. september 2013 / 10:00

Zakaj še za-upaš

Kranj - Pod tem naslovom od 23. do 28. septembra poteka Socialni teden, ki ga organizira Socialna akademija iz Ljubljane. Kot pravijo organizatorji, želijo z njim spodbuditi družbeno odgov...

Kronika / torek, 24. september 2013 / 21:03

Na Pokljuki iščejo Lada Intiharja

Kranj - Kot so sporočili s Policijske uprave Kranj, so bili danes ob 16. uri obveščeni, da svojci pogrešajo 78-letnega Lada Intiharja iz Preserij pri Brezovici. Nazadnje so ga videli danes ob 12. u...

Kronika / torek, 24. september 2013 / 14:12

Pogrešajo ga od včeraj

Domžale - Od včeraj popoldne v Domžalah pogrešajo 40-letnega Damijana Grilja, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Pogrešani je visok okoli 182 centimetrov, črnih kratkih las, nosi...

Zanimivosti / torek, 24. september 2013 / 12:16

Peteršilj z več kot meter dolgo koreninico

Prebačevo - Očitno je imel odlične pogoje za rast – dovolj prostora, hranil, moče, svetlobe in kajpak tudi skrbne roke, ki so ga dobro negovale. Govorimo o peteršilju, ki je na vrtu Franci...