Čas razgrete pločevine
»Se je že začelo,« sem slišala modrovati znanca, ki se je vračal iz službe v Ljubljani in že na avtocesti v koloni čakal, da se bo prek izvoza za Bled in krožišča prebil do domačih Lesc. Pa se je res. Prav zaradi gneče na cestah se poleti, priznam, izogibam gorenjskim turističnim biserom. Sovražim gnečo. Se nič preveč ne jezim – pred domačo hišo lahko sedim v senci velike češnje, grem na kolo in se odpravim na izlet po poteh, ki jih množični turizem še ni našel. Vem pa tudi, da številni, ki živijo v blokovskih naseljih večjih mest, te možnosti nimajo. Zato, hvalabogu, konec tedna sedejo v avto in se odpravijo na izlet. Tudi na Bled, v Bohinj in Zgornjesavsko dolino.
Besni zaradi slabih cest in nemogočih prometnih razmer smo zadnja leta zares težko pričakovali nujne obnove, rekonstrukcije in obvoze. Zdaj smo jih končno dočakali. Bled je ta konec tedna dobil severno razbremenilno cesto, južna je vendarle na vidiku. Cesto skozi Zgornjesavsko dolino že od lani temeljito popravljajo ...
Pa so nove, bolj ravne in okoli vasi speljane ceste res rešitev? Ne pravim, da jih ne potrebujemo, seveda jih, ampak ne upam si predstavljati, kako bo poleti videti stanje na cesti skozi Gorje, kjer bodo, veseli, ker se jim ne bo treba drenjati skozi Bled, najbrž v koloni stali vsi, ki bodo hoteli na Pokljuko. Kam bo segla kolona iz Ukanca, »konca sveta«, ko bo zgrajena še južna razbremenilna cesta in bodo izletniki, spet mimo Bleda, hiteli v Bohinj?
Kilometrom novih, boljših cest navkljub – ali prav zaradi njih – je zato treba začeti razmišljati drugače. V Bohinju in Kranjski Gori so vse bolj glasni pozivi k umirjanju prometa, radovljiška ideja, da se ob krožišču na avtocestnem izvozu za Bled postavi velika parkirna hiša, od koder bo proti Bohinju in Kranjski Gori urejen javni prevoz, pa se v tej perspektivi ne zdi tako utopična. Vprašanje je le, kdo je vse to sposoben uresničiti. Mladi, se lahko strinjamo z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc, ki je spomladi na enem od posvetov o smereh razvoja turizma navedla, da v razvitejših državah EU mlajše generacije kažejo manjši interes po tem, da bi imele vozniško dovoljenje in lasten avto kot starejši. Kar je dobro. »Mladi bodo začeli vršiti pritisk na nas, da jim omogočimo nepretrgano mobilnost z oblikovanjem pametnih vozlišč, to je mest, kamor je na primer mogoče priti z vlakom, kjer je potnikom na voljo javni prevoz ali kolesa in so vzpostavljene kolesarske poti za nadaljevanje potovanja.« Da bi jih le čim prej slišali tudi pri nas!