Kanadska temna stran meseca

Ta čudoviti nori svet

Skoraj vsak narod ima svojo temno stran meseca, del zgodovine, ki ga poriva v ozadje spomina. Tudi Kanada ni izjema. Poglejmo. Tretjega julija leta 1885 so se zaradi izčrpanosti in pomanjkanja streliva neporaženi vdali kanadski vojski uporni mestici, to je mešanci med Indijanci in priseljenci.

Položaj indijanskih plemen je bil v Kanadi drugačen kot v ZDA. Francozi so se bolj zanimali za trgovino kot za zemljo, pritisk priseljencev iz Evrope ni bil tako velik kot pri sosedih. Zaradi surovega podnebja je bilo tam tudi manj indijanskih plemen, poleg tega pa sta obe vodilni družbi Hudson Bay in North West Company raje trgovali z Indijanci, kot pa da bi jih preganjali.

V primerjavi z ZDA je bilo v Kanadi tudi več mešanja med rasama. To velja predvsem za mešanje med Indijanci in Francozi ter Škoti. V dobi invazije belih naseljencev je bil ta del prebivalstva neke vrste naravni zaveznik kolonizatorjev. Imenovali so jih mestici, to je mešanci.

Tretji vzrok za drugačen odnos do domorodcev je bila izkušena angleška kolonialna administracija, ki je že zgodaj vpeljala sistem rezervatov. Kanadska policijska konjenica je v nasprotju z ameriško vojsko celo ščitila domačine pred vpadi belih roparskih band, prodajalci alkoholnih pijač in orožja.

Prvi večji spopadi niso izbruhnili med Indijanci in belci, temveč med mestici in kolonialno policijo. Leta 1816 je vojvoda Selkirški naselil na območji mesticev, v Manitobi, škotske koloniste in uvedel omejitve za mestice. Spopadi so se vlekli do leta 1836, ko je večina škotskih kolonistov zapustila omenjeno ozemlje.

Leta 1869 pa je kanadska oblast začela pospeševati naseljevanje prerijskega dela Kanade. Mestici so se uprli. Kanadski vladi so postavili zahteve, med njimi tudi po svobodi jezika in vere, saj sta bila francoščina in katolicizem proti uradni angleščini in protestantizmu. Ko so zajeli oddelek vladnih čet, so ponosno razglasili začasno lokalno vlado. Ko pa so obsodili enega od zajetih poveljnikov na smrt, je nastopila vojska in zasedla njihovo ozemlje.

Največji in zadnji spopad je bil upor leta 1884, vzrok zanj pa je bila gradnja železnice proti Pacifiku. Mesticem so se priključili Indijanci plemena Cree. Začetni uspehi upornikov so bili veliki, toda julija 1885 so se neporaženi vdali, ker jim je zmanjkalo streliva in so bili izčrpani.

Pregovori in reki

• Kaj pravijo o pregovorih?

Čehi: Pregovor izvira iz pameti, pamet iz pregovorov.

Rusi: Pregovori so kot metulji: ene ujamemo, drugi nam zbežijo.

• Nizozemski pregovor: Kokodaka lahko vsak, ne more pa vsak znesti jajca.

• Japonski pregovor: Bahanje je začetek sramote.