Družili so se na pikniku

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Mengeš / ponedeljek, 2. julij 2018 / 14:47

Več kot dvesto petdeset članov Medobčinskega društva Sožitje iz Mengša se je pred poletnimi počitnicami tradicionalno družilo na pikniku v Vilerjevi Hiši na travniku v Dobu.

Dob pri Domžalah – Medobčinsko društvo Sožitje iz Mengša želi biti prepoznaven del družbe, trudijo se razumeti in v vsej svoji podobi sprejeti otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, pri katerih svet ni le črno-bel, je barvit in odet v številne mavrične odtenke. »Oni so preprosti, vedoželjni, včasih odmaknjeni v svojem svetu, neskončno otroški, igrivi, nepokvarjeni, neobremenjeni s časom, svetom, privilegiji in razlikami ter polni zaupanja,« pravi predsednica društva Tatjana Novak.

Kako pomembno je, da tem ljudem omogočajo, da čim bolj suvereno, samozavestno in pokončno zro v prihodnost, se je pokazalo na tradicionalnem pikniku njihovih članov. »Lepo je, da najdemo čas za sprostitev in druženje, se pogovorimo o vsakdanjih težavah, takoj nam je lažje,« pravi organizator piknika Franci Rozman. Pester kulturni program, nastop plesnih skupin Sončni ter Face, smeh, razgibavanje s Klemenom Dolencem, zabava in številni gostje, ki so si vzeli čas, da osebam z motnjami v duševnem razvoju pokažejo naklonjenost in jim dajo vedeti, da so enakopravni člani družbe.

V svoji sredini so varovanci Sožitja z navdušenjem pozdravili podžupana občine Moravče Stanislava Ravnikarja, generalno direktorico Direktorata za kulturno dediščino Ksenijo Kovačec Naglič in predsednico Turističnega društva Šenčur Damjano Pečnik, ki jim je pripravila pražen krompir. Pridružila in zapela sta jim ambasadorja evropskega leta kulturne dediščine Rok Terkaj - Trkaj in Igor Saksida. Poskočne viže kvinteta Dori, angelski glas prostovoljke in vodje taborov VŽU Maje Keržič, harmonikar Boris Razboršek, kavbojske melodije in koraki skupine Cowboy ritem, prihod nadškofa Alojzija Urana – vsi ti ljudje razumejo, kako pomembno je sprejemati drugačnost, zato jim je bilo v veliko čast, da so lahko dan preživeli v družbi članov Sožitja.