Hrib s pragozdom

Monte Mia (1237 n. m.) – Skromna višina, a precejšnja višinska razlika. Pot skozi pragozd. Neokrnjen svet nad reko Nadižo, eno najtoplejših alpskih rek.

Nič ni lepšega kot raziskovanje novih krajev, iskanje novih poti in občudovanje razgledov z do sedaj neznanih vrhov. Danes se bomo odpravili na vrh, ki kraljuje nad mejnim prehodom Robič oziroma se dviga nad reko Nadižo. Po Poljanski dolini se zapeljemo v Cerkno, od koder nadaljujemo do Mosta na Soči, nato pa skozi Tolmin do Kobarida, kjer zavijemo proti mejnemu prehodu Robič. Malce za mejnim prehodom je vas Štupca/Stupizza. Sredi vasi zavijemo desno na makadamsko parkirišče, kjer parkiramo. Južno od parkirišča je mostiček čez reko Natisone oz. Nadižo po naše. Prečkamo reko in na drugi strani brega zavijemo desno. Sledimo poti št. 754 proti planini in vrhu Monte Mia. Hodimo ob reki, nekaj časa brez vzpona, nato pa dosežemo strmo, skoraj tlakovano mulatjero, po kateri hitro pridobivamo višino. Vmes so celo narejene stopnice. Narava okoli nas je edinstvena. Obdaja nas zaraščeni gozd, polno je praproti, mahov, lišajev, skal, ki jih preraščajo korenine dreves; pravi pragozd. Po približno tridesetih minutah hoje nas smerokaz usmeri desno. Pot se začne strmo dvigati skozi gozd in ne popusti. Vsake toliko časa nas informacijske table, žal le v italijanščini, opozorijo na okolico in kaj lahko vidimo. Hodimo namreč po poti Sentiero Nat. Pradolino. Na planini Mia/Casera Mia je neoskrbovano zavetišče. Morda si lahko vzamemo nekaj minut za počitek, sicer pa ob desni strani zavetišča nadaljujemo naprej proti vrhu. Hitro dosežemo gozdno cesto, križišče nekaj poti, a mi sledimo markacijam, ki nas usmerijo desno. V tem delu poti bodimo pozorni na markacije. Pot je sicer odlično označena, a hodimo po zakraseli pokrajini. Če bi bila pot slabše označena, bi se izgubili v labirintu kraške pokrajine in bi bil vzpon prava pustolovščina. Pot se približa robu, kjer se nam odpre pogled na greben Stola z Brinico, zadaj vidimo greben Muscev z Zajavorjem, še bolj zadaj je Kanin pa Žrd in velikani Zahodnih Julijcev in tudi Karnijske Alpe. Markacije nas vodijo v desno in nas pripeljejo na vrh Monte Mia. Z vrha se odpre lep razgled na Matajur, spodaj pa je ena najtoplejših alpskih rek Nadiža.

Z vrha se vrnemo do planine, kjer pa gremo mimo zavetišča in po drugi poti spustimo v smeri sedla Nad Pradolom in Štupice. Sestop najprej poteka po cesti, ki pa se konča in nas usmeri na stezo skozi gozd. Spust je v zgornjem delu še zmerno strm, nato pa strmina narašča. Hodimo po listju in med skalami. Sestop je resnično strm, ponekod tudi malce neprijeten, saj je pot v senci in je precej vlažno in spolzko. Previdno. Ko stopimo na pot, ki pelje skozi pragozdno dolino (Valle di Pradolino), zavijemo levo. Pot poteka skoraj po ravnem. Tudi tukaj so informacijske table, ki razlagajo okolico, po kateri se gibamo. Čudovita dolina, ne preveč vroča, lahko je pa soparno. Ko smo pri odcepu za Mio, kjer smo zjutraj zavili desno, smo zašpilili turo, zato se po znani poti vrnemo nazaj do izhodišča.

Nadmorska višina: 1236 mVišinska razlika: 1100 mTrajanje: 5 ur in 30 minutZahtevnost: 2 / 5