Kresnik že četrtič Jančarju

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 26. junij 2018 / 15:53

Kresnika za najboljši roman z letnico 2017 je v soboto zvečer na že tradicionalni prireditvi na Rožniku četrtič doslej prejel Drago Jančar, tokrat za roman In ljubezen tudi.

Ljubljana – Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman preteklega leta podeljuje časopisna hiša Delo od leta 1991 naprej in nedvomno velja za vodilno literarno nagrado pri nas. Bera romanov slovenskih avtorjev v preteklem letu je bila odlična, o čemer priča kar 172 novih naslovov. Izmed desetih nominirancev, objavljenih pred dvema mesecema, smo na Rožniku pozdravili pet finalistov: In ljubezen Draga Jančarja, Sveti boj Vlada Žabota, ki sta izšla pri Beletrini, Vse moje Amerike Štefana Kardoša, Gramoz Florjana Lipuša ter Starec in jaz Sarivala Sosiča, ki so izšli pri Založbi Litera. V programu kresnega večera so v krajših pogovorih z voditeljico programa Blažko Müller Pograjc avtorji svoje romane tudi predstavili publiki. Medtem ko je strokovna žirija, ki so jo sestavljali literarni zgodovinar Tone Smolej (predsednik), Tina Vrščaj, Tina Kozin in Alen Albin Širca, za kako uro sedla v klavzuro, da določi zmagovalca, so na odru nastopili skupina Same babe, Počeni škafi, Teo Collori & Momento Cigano, na svojevrsten način praznično pa je kresni večer začinil še Ženski pevski zbor Carmen manet.

Po deseti zvečer je žirija objavila letošnjega dobitnika nagrade kresnik – Draga Jančarja za roman In ljubezen tudi. To je po romanih Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011) četrti njegov roman, ki je prejel nagrado kresnik. V obrazložitvi je žirija med drugim zapisala, da se je avtor tudi tokrat velikopotezno poglobil v čas druge svetovne vojne, da za bralce izpiše prepričljiv vojni in ljubezenski vrtinec, neločljivo preplete usode treh junakov – Sonje, Valentina in Ludvika – in v tem posebno dobro posnema življenje. Nato se loti upodabljanja tistega, kar je najtežje ubesediti – kako se človek, ki je občutljivo, a ne nujno tudi etično bitje, znajde ali ne znajde v skrajnih zgodovinskih okoliščinah. »Zdi se mi, da gre za temo, ki nas še vedno spremlja – in nas bo verjetno spremljala še desetletja. Gre za ključno obdobje slovenske zgodovine in tudi neko moje osebno izkustvo, ki me je spremljalo pravzaprav vse od mojega mariborskega otroštva in mladih let. Ta roman je nekako čakal, da ga napišem,« je povedal Drago Jančar in nato v družbi »kresnic« ob pesmi Carmen manet ter številnih ljubiteljev slovenskega romana prižgal letošnji kres.