Jana in Janez Markuta poleg češenj pridelujeta še beluše, jagode, ameriške borovnice, aronijo, hruške, jabolka ... / Foto: Tina Dokl

Gorenjske češnje še zorijo

Velja pravilo: ko se na Primorskem končajo, pridejo gorenjske, češnje namreč. S primorskimi se že lahko sladkamo, naše lokalne češnje še zorijo.

Čadovlje – Ob cesti na stojnicah že imamo možnost kupiti primorske oziroma briške češnje, ki dozorijo prve. Njihova cena znaša vse od šest do dvanajst evrov za kilogram. A pozor, izvor teh češenj ni vedno zanesljiv, saj se lahko zgodi, da namesto pravih briških kupimo češnje, ki so pripotovale iz Italije ali daljne Španije.

Sadjar Janez Markuta iz Čadovelj te »rdeče gospodične«, ki niso le izvrstnega okusa, temveč tudi zelo zdravilne, saj vplivajo na izboljšanje miselne funkcije, pomagajo pri fizični in umski izčrpanosti ter izboljšajo razpoloženje, goji že sedem let. Prideluje pozne hrustavke, sorti cordia in regina, ki sta na Gorenjskem najbolj pogosti. Obirati jih bodo začeli konec junija in bodo na voljo približno tri tedne. Janez Markuta pojasni, da bo letošnji pridelek mnogo boljši od lanskega leta, saj jim leto 2017 ni bilo naklonjeno. »Lani smo imeli stoodstotni izpad, zaradi mraza in snega ni bilo niti ene češnje, letos nam je bilo vreme bolj naklonjeno, a letina bo še vedno le povprečna.« Cena gorenjskih češenj bo znašala okoli pet evrov za kilogram in ne bo nič višja zaradi lanske pozebe. Cena ni tako pomembna, kot je pomembno to, da imamo Gorenjci svoje češnje. Žal ima naša regija mnogo premalo pridelovalcev češenj, razlog verjetno tiči v dokaj težavni pridelavi. »Češnji se je treba namreč posvečati vse od priprave zemlje do obiranja. Zemlja mora biti humusna in globoko odcedna, pomembno je, da voda ne zastaja. Drevesa morajo biti gosto posejana in nizke rasti, zaščitena z mrežo, saj so češnje zelo privlačne za ptice. Obiranje je ročno, vsak 'uhan' češenj odtrgamo posebej, kar je zamudno.«

Kot pravi Janez, se gorenjske češnje od primorskih bistveno razlikujejo po okusu. Gorenjske so boljše zaradi ostre klime, razlike med toplimi dnevi in hladnimi nočmi. »Sadje se na Gorenjskem lepše obarva, je intenzivnejših barv in harmoničnega okusa, ima več sladkorja, zato je mnogo bolj sladko in okusno. Predvsem pa je ključno, da je domače – in češnje izpod Storžiča zagotovo so.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 18. januar 2023 / 19:20

»Črno-beli« izvolili novo vodstvo društva

Rodica – Člani Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji so se ob koncu lanskega leta zbrali na Rodici na letnem občnem zboru, ki je bil tokrat tudi volilni. Na zboru so za predsednika izvo...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 18. september 2017 / 19:38

Tudi kmetje na elektronski poti

Od začetka prihodnjega leta bodo tudi kmetje prejemali vnaprej izpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost preko portala eDavki.

Mengeš / ponedeljek, 18. september 2017 / 19:37

Gradbeno dovoljenje za dvorano do konca leta

Mengeš – Po tem, ko so spomladi zaključili razpis za preprojektiranje športne dv­orane, v Mengšu pričakujejo, da bo še to jesen izdelana potrebna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja....

Kultura / ponedeljek, 18. september 2017 / 16:16

Ljudski običaji na platnu

V galeriji Kranjske hiše je na ogled slikarska razstava Boleslava Čeruja z naslovom Slovenski ljudski običaji.

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. september 2017 / 14:41

Posojila v frankih bi preoblikovali v evre

Kranj – V Združenju Frank so napovedali, da bodo še ta mesec državnemu zboru posredovali predlog zakona, s katerim bi uredili problematiko posojil v švicarskih frankih; teh je bilo v Sloveniji v ob...

GG Plus / ponedeljek, 18. september 2017 / 14:40

V gostilne, na sejem, kopališče ...

Že v preteklosti je bila miselnost Ločanov močno naravnana v razvoj turizma, o čemer priča tudi nastanek olepševalnega društva leta 1897. Velik vpliv na to je imel nadučitelj Slavko Flis, ki je društv...