Jana in Janez Markuta poleg češenj pridelujeta še beluše, jagode, ameriške borovnice, aronijo, hruške, jabolka ... / Foto: Tina Dokl

Gorenjske češnje še zorijo

Velja pravilo: ko se na Primorskem končajo, pridejo gorenjske, češnje namreč. S primorskimi se že lahko sladkamo, naše lokalne češnje še zorijo.

Čadovlje – Ob cesti na stojnicah že imamo možnost kupiti primorske oziroma briške češnje, ki dozorijo prve. Njihova cena znaša vse od šest do dvanajst evrov za kilogram. A pozor, izvor teh češenj ni vedno zanesljiv, saj se lahko zgodi, da namesto pravih briških kupimo češnje, ki so pripotovale iz Italije ali daljne Španije.

Sadjar Janez Markuta iz Čadovelj te »rdeče gospodične«, ki niso le izvrstnega okusa, temveč tudi zelo zdravilne, saj vplivajo na izboljšanje miselne funkcije, pomagajo pri fizični in umski izčrpanosti ter izboljšajo razpoloženje, goji že sedem let. Prideluje pozne hrustavke, sorti cordia in regina, ki sta na Gorenjskem najbolj pogosti. Obirati jih bodo začeli konec junija in bodo na voljo približno tri tedne. Janez Markuta pojasni, da bo letošnji pridelek mnogo boljši od lanskega leta, saj jim leto 2017 ni bilo naklonjeno. »Lani smo imeli stoodstotni izpad, zaradi mraza in snega ni bilo niti ene češnje, letos nam je bilo vreme bolj naklonjeno, a letina bo še vedno le povprečna.« Cena gorenjskih češenj bo znašala okoli pet evrov za kilogram in ne bo nič višja zaradi lanske pozebe. Cena ni tako pomembna, kot je pomembno to, da imamo Gorenjci svoje češnje. Žal ima naša regija mnogo premalo pridelovalcev češenj, razlog verjetno tiči v dokaj težavni pridelavi. »Češnji se je treba namreč posvečati vse od priprave zemlje do obiranja. Zemlja mora biti humusna in globoko odcedna, pomembno je, da voda ne zastaja. Drevesa morajo biti gosto posejana in nizke rasti, zaščitena z mrežo, saj so češnje zelo privlačne za ptice. Obiranje je ročno, vsak 'uhan' češenj odtrgamo posebej, kar je zamudno.«

Kot pravi Janez, se gorenjske češnje od primorskih bistveno razlikujejo po okusu. Gorenjske so boljše zaradi ostre klime, razlike med toplimi dnevi in hladnimi nočmi. »Sadje se na Gorenjskem lepše obarva, je intenzivnejših barv in harmoničnega okusa, ima več sladkorja, zato je mnogo bolj sladko in okusno. Predvsem pa je ključno, da je domače – in češnje izpod Storžiča zagotovo so.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 1. maj 2019 / 19:46

Mladi likovniki v Adergasu

Adergas – Minuli četrtek je v okolici samostana v Adergasu potekal 11. likovni natečaj in sedmi Unescov ekstempore v organizaciji cerkljanske Osnovne šole Davorina Jenka. Enainšestdeset sodelujočih...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Star avto želijo zamenjati

Tržiški gasilci že več let varčujejo za novo orodno vozilo. Dobili naj bi ga leta 2008, ko bodo praznovali 125-letnico.

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Mnenja županov

»Regionalni razvojni program Gorenjske vsebuje vrsto velikih projektov, ki zahtevajo tudi visoko raven upravljanja, stalno koordinacijo in sodelovanje razvojne agencije. Zato so postavljene f...

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

A smo kaj bogati?

Se spominjate časov, ko smo bili še"vsi enaki"? No, eni so imeli že takrat kaj več od drugih, a tako velikih razlik, kot nastajajo zdaj, pač ni bilo. Kaj nam je tedaj storiti? Se pognati v lov za dena...

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Plečnikova dela na Gorenjskem

Slovenci se v letu 2007 spominjamo petdesete obletnice smrti enega naših največjih umetnikov, arhitekta Jožeta Plečnika.

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Šestdeset let Gorenjskega glasa

Letos je za Gorenjski glas jubilejno leto, saj bo oktobra minilo okroglih šestdeset let, odkar redno izhaja osrednji gorenjski časopis. Prva polovica preteklega stoletja ni bila tako stabilna, saj...