Nič ni zastonj

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sreda, 13. junij 2018 / 20:29

Tudi parkiranje ne, pa čeprav Slovenci tega še vedno nismo povsem pripravljeni sprejeti, saj so se nam še nedolgo nazaj brezplačna parkirna mesta zdela kar nekako samoumevna. A če smo se že pred časom vsaj v našem glavnem mestu navadili, da se parkira na urejenih parkiriščih, kjer plačaš tudi parkirnino, bomo očitno to počasi morali »posvojiti« tudi po drugih slovenskih krajih.

Tudi na Gorenjskem se namreč sploh v času poletne turistične sezone, ko se množici turistov pridruži še kopica enodnevnih obiskovalcev, soočamo z ogromnimi prometnimi obremenitvami, gorenjski turistični biseri, s katerimi se radi hvalimo tudi v tujini, pa postajajo prenatrpani s pločevino. Zaradi povečanega obiska prihaja do prometnih zastojev in zmanjšanja prometne varnosti, pa tudi nepravilnega parkiranja, kar povzroča negativne vplive na okolje in splošno nezadovoljstvo tako pri gostih kot prebivalcih obleganih krajev. Številni bi se namreč z avtom še vedno radi pripeljali dobesedno »do vrat«. Pokljuko recimo ljudje obiskujejo predvsem zaradi rekreacije, a kljub temu bi se večina rada pripeljala praktično čisto do izbrane izhodiščne točke. Obiskovalci tako parkirajo tudi na travnikih, pašnikih, gozdnih poteh in drugih neprimernih mestih, zato so se v Centru Pokljuka skupaj z Občino Bohinj in Triglavskim narodnim parkom odločili, da večji red vzpostavijo z usmerjanjem voznikov na urejena parkirišča, za katera bo treba plačati parkirnino. Za zdaj so se tega lotili precej previdno in le na treh parkiriščih, saj je znano, da je »stara navada železna srajca«. A če želimo ohraniti naravo, zaradi katere turisti sploh prihajajo k nam, so ti sicer nepriljubljeni ukrepi vsekakor potrebni. V tujini se tega zavedajo že precej dlje kot pri nas in tam nam je povsem samoumevno, da recimo sredi nacionalnega parka za parkiranje plačaš tudi po deset evrov ali več na uro. Prav zato mnogi niti ne pomislijo, da bi park onesnaževali z avtomobilskimi izpušnimi plini, ampak si raje izberejo bolj trajnostne oblike prevoza.

V tej smeri vse bolj razmišljajo tudi v vedno bolj obremenjenih alpskih dolinah pri nas. Poskusno bodo poseben prometni režim uvedli najprej za dolino Vrata, kjer bodo obiskovalce spodbujali, da svoja vozila pustijo na parkiriščih v Mojstrani in okolici, od koder se bodo do izhodiščnih točk za obisk Vrat lahko odpeljali z javnim prevozom. Samo tako se bomo najbrž lahko še naprej predstavljali kot »zelena butična destinacija«, kot so Slovenijo opredelili tudi v strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma do leta 2021.