O Galu, ki ne sliši

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / torek, 12. junij 2018 / 10:41

Anja Žaberl iz Železnikov je izdala slikanico o zajčku Galu, ki ne sliši, bralec pa z njegovo pomočjo spozna prve besede v slovenskem znakovnem jeziku. Glavnega junaka je poimenovala po svojem močno naglušnem sinu, ki jo je popeljal v svet kretenj. Bil je velik izziv, a kot pravi danes, gluhota in naglušnost nista bav bav, prav tako ne znakovni jezik. Zgodba o malem zajčku in osemletnem dečku, ki je pravi borec ...

»Ko ti povejo, da je tvoj otrok naglušen, se svet za trenutek ustavi. Poraja se nešteto vprašanj: Zakaj? Kaj to pomeni? Kako bo stekla komunikacija? Priznam, bilo je težko. Veliko padcev, a vedno več uspehov. Danes lahko rečem, da gluhota in naglušnost nista bav bav, še manj slovenski znakovni jezik. A priznam, bil je velik izziv,« v uvodu svoje slikanice, ene prvih, ki je prilagojena v slovenski znakovni jezik, piše Anja Žaberl, mamica osemletnega Gala iz Železnikov.

Njen sin je močno naglušen, kot je pojasnila Anja, je to posledica zapletov pri porodu, po katerem je njegovo življenje nekaj časa celo viselo na nitki. Kasneje so zdravniki napovedali, da ne bo nikoli hodil, kaj šele vozil kolo, se spominja Anja, ki pa se s tem kar ni želela sprijazniti. Zaradi omejenosti terapij, ki pripadajo otrokom s hibo, se že od vsega začetka vsakodnevno trudi za sinov napredek. »Čas je trenutno najin največji sovražnik. Iz Ljubljane, kjer sem zaposlena, Gal pa obiskuje drugi razred Zavoda za gluhe in naglušne, se vračava šele okoli pol šestih popoldne, a vseeno vsak dan približno tri ure vadiva tudi doma. Posvečava se šolskim obveznostim, branju, pisanju, telovadiva za ravnotežje. Materiale za najino domače delo običajno pripravim en večer prej,« je Anja opisala naporen vsakdan. A njun trud in vztrajnost nista (bila) zaman. Gal se danes sporazumeva, hodi, kolesari, smuča, rola, rad ima igre z žogo … »Telovadbi sva se res veliko posvečala. Gal ima sicer določene težave pri ravnotežju, ki so povezane s sluhom, ampak jih kar dobro premostiva. Verjetno je k njegovemu napredku pripomoglo tudi to, da sem ga vključevala v običajno okolje. Vse do zadnjega leta pred šolo je obiskoval javni vrtec,« je razložila. Danes jima največji izziv predstavlja komunikacija, saj Gal z izjemo nekaj osnovnih besed ne govori.

Prve besede v kretnjah

Na težavo pa je Anja naletela že, ko se je njen sin, tedaj malček, srečal s prvimi besedami, ki jih otrok spozna v domačem okolju. Želela si je, da bi mu jih lahko približala ob slikanici, a tedaj ni bilo nobene prilagojene v slovenski znakovni jezik. Odločila se je, da jo bo, ko bo Gal malce starejši, ustvarila sama in tako je pred kratkim v samozaložbi izdala slikanico Zajček Gal, Prve besede v slovenskem znakovnem jeziku. Mali zajček ne sliši, saj ima poškodovano uho. Ker ne more povedati, kaj si želi, je žalosten, nato pa se začne sporazumevati s pomočjo kretenj. Ob slikanici spoznamo zajčkovo družino, druge živali, vse prostore v njegovem domu, bralca popelje tudi na vrt in igrišče, kamor običajno zahajajo otroci … Bralec spozna najosnovnejše besede v znakovnem jeziku, saj so posamezni elementi narisani tudi v kretnji. »Risbe kretenj so opremljene s ponazorili, ki pokažejo, kako se posamezna izvede, saj je pri tem velik poudarek na mimiki obraza in gibanju telesa,« je pojasnila Anja in dodala, da je bilo potrebnega veliko usklajevanja z ilustratorko Nino Drol, ki je imela pred seboj težko nalogo. Očitno jima je dobro uspelo, saj je Gal, ki je vešč znakovnega jezika, slikanico dobil v roke, še preden so jo dali natisniti, pa ni imel pripomb. »Vsekakor moram omeniti tudi medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Auris iz Kranja, saj je slikanica izšla tudi ob njihovi pomoči in podpori,« je dejala Anja in pristavila, da so člani društva že dolgo kot njena druga družina in so ji pomagali skozi marsikateri izziv, ki ga ji je prinesla sinova naglušnost. Prav tako ji vseskozi stojita ob strani starša, brez katerih ji, meni Anja, ne bi uspelo. Hvaležna je tudi številnim sponzorjem, večinoma podjetjem iz lokalnega okolja, ki so finančno podprli izdajo slikanice.

S slikanico nad tabuje

Z njo bi rada pripomogla k večji socializaciji otrok, kot je njen Gal, hkrati pa pomagala staršem, ki so se znašli na njenem mestu, da bi komunikacija čim prej stekla in pospešila nadaljnji razvoj njihovih otrok. »Slikanica je sicer namenjena vsem – ne le otrokom, ki slabo oz. sploh ne slišijo. Predvsem je namenjena otrokom, ki za komunikacijo uporabljajo slovenski znakovni jezik, prav tako pa tudi vsem drugim, ki so tako ali drugače povezani z gluhoto in našim znakovnim jezikom,« je poudarila Anja. Upa tudi, da bo pripomogla k temu, da bi bili gluhi in naglušni otroci, ki za komunikacijo uporabljajo znakovni jezik, (bolj) sprejeti v družbo. Da bi njihov jezik razumeli tudi slišeči. »Gal je najbolj vesel, ko ga nekdo razume. Takrat kar zažari. Žal je takih posameznikov zelo malo. Je pa še vedno tabu, da nekdo slabo sliši, da ne govori. Nekateri se kar obrnejo stran, so pa tudi taki, ki pokažejo zanimanje, želijo izvedeti, kaj jim hoče Gal povedati, in se tudi sami naučijo kakšne kretnje. Zelo je odvisno od staršev, kako otroku to predstavijo, se pa zgodi tudi, da ga včasih kakšen celo potegne stran. Želim si, da bi se ob slikanici čim več ljudi naučilo nekaj osnovnih kretenj, saj bi se tako otroci, kot je Gal, lažje vključevali v lokalno okolje, in da bi bili bolj potrpežljivi do njih.« Tudi zato upa, da njena prva slikanica v znakovnem jeziku ni zadnja …