Komunalna podjetja se zaradi neprevzema vse odpadne embalaže in nagrobnih sveč srečujejo z izjemno prostorsko stisko, s tem pa tudi s sanitarno-higienskimi težavami in dodatnimi stroški.

Nam grozi razpad sistema?

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo od komunalnih podjetij ne prevzemajo več kot polovico zbrane odpadne embalaže, ker zanjo ne prejmejo nobenega plačila. Enako je z nagrobnimi svečami.

Kranj – Slovenski sistem ravnanja s komunalnimi odpadki naj bi dolga leta v evropskem prostoru veljal za primer dobre prakse, zdaj pa sistemu ravnanja z odpadno embalažo in nagrobnimi svečami grozi popoln razpad. Nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki so obvezane prevzeti določen odstotek embalaže, dane na trg, so namreč že prenehale prevzemati odpadno embalažo v deležu, kot ga določa sklep vlade iz junija 2017. V Zbornici komunalnega gospodarstva vlado pozivajo k takojšnjemu ukrepanju, sicer se bodo na dvoriščih komunalnih podjetij nakopičile ogromne količine odpadne embalaže in tudi nagrobnih sveč. Za kako resen problem gre, je ne nazadnje pokazal tudi primer podjetja Publicus, ki je pred časom na travniku ob bioplinarni v Študi v občini Domžale odložil kar 690 bal oziroma od 345 do 414 ton odpadne embalaže, ki je nima kam dati.

»Ob takem ravnanju družb za ravnanje z odpadno embalažo in glede na oceno Računskega sodišča lahko pričakujemo, da bo na dvoriščih komunalnih podjetij letos ostalo do 40 tisoč ton embalaže. To pa predstavlja resno potencialno ekološko katastrofo za celotno državo,« je dejal Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva. Ključni razlog za nastalo situacijo je pomanjkljiva zakonodaja, ki ne zagotavlja učinkovitega sistema ravnanja z odpadno embalažo in vanj ne vključuje vseh proizvajalcev embalaže, opozarja Zupanc.

Po veljavnih predpisih namreč stroške za ravnanje z embalažo plačujejo zgolj zavezanci, ki dajo letno na trg več kot 15 ton embalaže, kar po oceni Računskega sodišča pomeni, da za približno 53,2 odstotka embalaže odstranjevanje ni plačano. A DROE so bile po sklepu vlade dolžne odstranjevati tudi to embalažo. Do preobrata je prišlo januarja letos, ko je upravno sodišče pritrdilo družbi Interseroh, da ji ni treba prevzemati embalaže v deležu dane embalaže na trg, pač pa samo v količini, ki jo na trg dajo podjetja v njeni shemi. Podoben problem se je istočasno pojavil tudi z nagrobnimi svečami.

Od vlade zahtevajo takojšnje ukrepanje

Že januarja se je tako začelo neredno prevzemanje odpadne embalaže, tako da je danes na dvoriščih komunalnih podjetij nakopičeno že skoraj šest tisoč ton odpadne embalaže in več kot 1200 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki jih DROE in nosilci skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami niso prevzeli. V jeseniškem komunalnem podjetju JEKO, kjer so lani zbrali in oddali 936 ton odpadne embalaže, letos do konca maja pa 470 ton, so nam pojasnili, da problem rešujejo z začasnim skladiščenjem, ocenjujejo pa, da bi bil tudi pri njih odvzem lahko kar za polovico manjši, če ne bo hitro prišlo do rešitve. Ob tem opozarjajo, da je prostor začasnega skladiščenja omejen, v primeru zapolnitve pa ne bodo imeli možnosti pravilnega ravnanja s komunalno embalažo. Polna skladišča pomenijo tudi nevarnost za okolje, kot sta možnost požara ali raztrosa embalaže v bližnjo in širšo okolico zaradi vetra.

Zbornica komunalnega gospodarstva, ki je ministrstvo za okolje in prostor v preteklosti že večkrat pozvala k ureditvi razmer, se je zdaj obrnila neposredno na vlado, od katere zahtevajo, da z interventnimi ukrepi nemudoma zagotovi odstranitev nakopičene odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč in nadaljnje tekoče prevzemanje teh odpadkov. Ob tem vlado pozivajo, naj prepreči morebitno kaznovanje komunalnih podjetij zaradi nepravilnega skladiščenja neprevzete odpadne embalaže, kot se je dogajalo lansko leto. Vlada naj tudi naloži ministrstvu za okolje in prostor vzpostavitev sistema deljene odgovornosti za odstranjevanje ločeno zbrane komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč ter njihov redni odvoz, ki bo okoljsko sprejemljiv ter vzdržen in operativen za vse deležnike v sistemu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 16. maj 2013 / 11:00

Predelava žlindre v novem obratu še ta mesec

Jesenice - Družba Harsco Minerali je na Slovenskem Javorniku ob podjetju Acroni lani jeseni začela graditi nov obrat za predelavo žlindre. Kot je povedal direktor družbe Andrej Begelj, je...

Objavljeno na isti dan


Tržič / četrtek, 20. avgust 2015 / 13:58

Lomski pevci v Sankt Peterburgu

Pevke in pevci iz Loma pod Storžičem so se na povabilo ruskih restavratorjev, glasbene in zborovske šole M. I. Glinka udeležili strokovne ekskurzije v ruskem Sankt Peterburgu.

Razvedrilo / četrtek, 20. avgust 2015 / 13:57

Vaški dan v Ratečah

V soboto so Rateče v Zgornjesavski dolini gostile že dvaindvajseti Vaški dan. Živahno dogajanje v središče kraja vsako leto privabi večje ali manjše število obiskovalcev, med katerimi je bilo letos ve...

Kronika / četrtek, 20. avgust 2015 / 13:55

Ogledali so si delo naslednikov

Pri društvu GRS Jesenice so se odločili, da svojim starejšim članom in članom drugih gorenjskih GRS predstavijo delo letalske policijske enote, prekaljeni gorski reševalci pa so uživali tako ob obujan...

Nasveti / četrtek, 20. avgust 2015 / 13:54

Planinarjenje

Živimo obdani s hribi. Vsak hip mi pogled odnese na Grintavce, proti Storžiču in na Julijce. Pogosto prosti čas preživljamo v hribih. Bi ga še več, pa se zvrstijo še druge stvari. Za tokra...

Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 20. avgust 2015 / 13:33

Že šesti Semenj na rokovo

V Cerkljah bodo v soboto znova obudili nekdanjo tradicijo priljubljenega Semnja na rokovo. Poleg bogate ponudbe izdelkov na stojnicah se obeta tudi pester spremljevalni program.