Lomski pevci v Sankt Peterburgu

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Tržič / četrtek, 20. avgust 2015 / 12:58

Pevke in pevci iz Loma pod Storžičem so se na povabilo ruskih restavratorjev, glasbene in zborovske šole M. I. Glinka udeležili strokovne ekskurzije v ruskem Sankt Peterburgu.

Lom pod Storžičem – Sankt Peterburg leži na strateško izjemno pomembnem mestu, kjer se reka Neva deltasto izliva v Finski zaliv Baltskega morja in dejansko simbolizira rusko okno v Evropo. Gostje iz Loma so v mestu velikih ruskih umetnikov doživeli prisrčno dobrodošlico. Z barko so se vozili po kanalih, narejenih z izsušitvijo. Ogledali so si katedralo sv. Izaka, ki je tretja največja cerkev na svetu. V njej že dolgo časa obnavljata slike ruska restavratorja Vladimir in Aleksander, ki sta obnavljala tudi lomske oltarje. Lomski pevski zbor je imel to čast, da je v tej cerkvi zapel Marijino pesem, vodička pa jim je pokazala tudi prostore, ki so sicer za javnost zaprti. Ti so med vojno služili za zaklonišče muzejskih delavcev in umetnin. Povzpeli so se na kupolo, s katere je prelep razgled na vse mesto. Poleg katedrale so si prvi dan ogledali tudi cerkev Smolny in cerkev sv. Samsona.

Sledil je ogled rezidence ruskih carjev, Zimskega dvorca, največje umetnostne galerije na svetu, imenovane Eremitaž. Poleg tega so si ogledali tudi letno rezidenco ruskih carjev Petrhof s številnimi parki, Zajčji otok, na katerem sta utrdba in cerkev sv. Petra in Pavla, muzej Puškin ter Carsko selo, kjer je v veliki palači na novo narejena jantarna dvorana. V svojo delavnico so jih povabili ruski restavratorji, ki so veliko časa preživeli v Lomu in so se na njih zelo navezali. V delavnici hranijo slike Bleda, lomske cerkve in Postojnske jame. Tudi v njihovih knjigah so našli lomske oltarje in kipe. »Petje našega lomskega zbora je bilo vsem poslušalcem zelo všeč in so ga zelo lepo sprejeli. Največji glasbeni profesionalci so izjavili, da zbor poje z dušo. Hvala gospodu Silvu, da nam je omogočil to nepozabno doživetje Sankt Peterburga, njegovih umetnin in prisrčnega sprejema naših ruskih prijateljev,« je potopis sklenila Mira Čemažar.