Formula za dolgo življenje
Prešeren je zapisal: »Dolgost življenja našega je kratka … al dneva ne pove nobena pratka.« Mnogi strokovnjaki se trudijo ugotavljati, kaj najbolj bistveno vpliva na dolgost našega bivanja. Starejši ljudje pogosto povedo recept za dolgo življenje: delo in skromno življenje. Oba dejavnika sodobni svet zelo težko sprejema. Bolj nam je pri srcu prosti čas (»frajcajtanje«, pohajanje, malo dela in veliko prostega časa) in razkošno življenje vedno in povsod. Videti je, da družba spodbuja takšen način. Velik delež pri podaljševanju življenjske dobe je ogromen napredek medicine v zadnjih petdesetih letih.
V ZDA pa so opravili obsežno raziskavo dejavnikov, ki vplivajo na življenjsko dobo. Opazovali so način življenja večjega števila ljudi srednjih let in isto ponovili čez sedem let pri ljudeh, ki so bili še živi, seveda. Preverjali so njihov odnos do rekreacije, zakonski status, diete, kako pogosto so obiskovali zdravnika, kajenje, alkohol …, skratka, kako kvalitetno živijo. Rezultati so presenetili raziskovalce. Na drugem mestu po pomembnosti za dolgo življenje je tesen in intimen odnos z nekom. Običajno je to življenjski partner oz. mož ali žena. To je človek, na katerega se lahko vedno zaneseš, ki ti bo stal ob strani, še posebno, ko se življenje zgosti in se nam zdi, da ga ne obvladamo. To je lahko tudi človek, ki si ga upamo prositi za pomoč v stiski, tudi ko si moramo npr. na hitro izposoditi nekaj denarja. Ali imamo ob sebi človeka, ki nas bo vedno poslušal, torej vpliva na dolgost življenja. Koristno je imeti prijatelja, ki si ga upamo prositi tudi za karkoli. Dobro je, da se lahko zanesemo na prijatelje in znance v naravnih nesrečah. Kdo bo poklical zdravnika, ko tega ne bom zmogel sam? To so tesni odnosi, ki nam zagotavljajo varnost v najtežjih trenutkih. Kdo vas bo potolažil, ko boste obtičali v obupu in nemoči? Očitno je varnost zelo pomembna za naše življenje. Čeprav vemo, da popolne varnosti ni, je že občutek, da nam je nekdo vedno na razpolago, odrešujoč ali vsaj pomirjajoč.
Kot najbolj pomemben dejavnik dolgega življenja se je v raziskavi pokazalo število socialnih stikov, ki jih ima posameznik. Koga povabim na kavo? Kdo povabi mene? Ali poklepetam s poštarjem ali ga le mrko gledam? S koliko ljudmi govorim vsak dan? To niso le najbližji! Ali imam prijazno besedo za natakarja, ki mi prinese kavo in sladico? Ali sem vesel blagajničarke v trgovini? Ali pred cerkvijo poklepetam z znanci? Kdo me povabi na kolesarjenje? S kom grem rad na enodnevni izlet? S kom igram tarok, remi ali monopoli? Ali imam koga za redno kegljanje? ...
Vse te stike imenujemo tudi socialna integracija – komu pripadam in del katere skupnosti sem. To dobesedno oživlja naš krvni sistem! Od socialnih stikov so odvisna tudi naša življenjska leta. Človek je družbeno bitje.