Vrnitev v čase mondenega Bleda

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 4. junij 2018 / 09:14

V Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled so pred časom predstavili knjigo La sonorilo de Bled oziroma Blejski zvon, ki je edini roman v esperantu, ki se dogaja v Sloveniji.

Nenavaden preplet ljubezenske zgodbe s pridihom Bleda kot mondenega letovišča v času Kraljevine Jugoslavije in eksotičnih filozofskih tokov so na kratko strnili vsebino romana, ki ga je v esperantskem izvirniku leta 1925 napisal srbski pisatelj in zdravnik Stevan Živanović. Knjiga je prvič izšla šele nekaj desetletij po avtorjevi smrti, za slovenski prevod pa je poskrbel prevajalec Milan Jarnovič. Poleg njega sta za izdajo knjige posebno zaslužna še pisatelj, filozof in mednarodno uveljavljen esperantist Vinko Ošlak ter Mario Vetrih, predsednik Esperantskega društva Maribor, v katerem so lani poskrbeli za izdajo te posebne knjige o Bledu, v kateri je ob esperantskem izvirniku tudi slovenski prevod in poseben dodatek o esperantu.

Knjiga v esperantskem izvirniku nosi naslov La sonorilo de Bled, v slovenskem prevodu pa Blejski zvon. V prvem delu knjige je namreč dogajanje postavljeno na Bled, in sicer v čase, ko je bil mondeno letovišče Kraljevine Jugoslavije. Sploh v delu, ki se dogaja na Bledu, gre po besedah Milana Jarnoviča prvenstveno za ljubezenski roman, poln bolj ali manj resnih in usodnih ljubezenskih srečanj in prepletanj. Na Bledu se namreč zbere pisana mednarodna esperantska druščina, ki si z zvonjenjem na blejski zvon poskuša izpolniti najbolj skrite srčne želje. Vse pa se prepleta s psihologijo in filozofijo takratnega in morda tudi današnjega časa, pa tudi esperantom, je pojasnil Jarnovič. »Ljubezenska zgodba je samo okvir, pri pozornem branju odkrijemo marsikatero misel, ki še danes velja.« Tako avtor v knjigi tudi zapiše, da je neumno, če ljudje slepo verjamemo zvonu želja, saj moramo predvsem sami s svojimi dejanji največ storiti za uresničevanje svojih želja.

Na predstavitvi knjige so spregovorili tudi o pomenu esperanta. Po Jarnovičevih besedah je to edini jezik, ki pripada vsem in obenem nikomur. »Z njegovo uporabo se vzpostavi jezikovna enakopravnost in ni več pomembno, koliko vojske je za teboj, ampak kaj znaš.« Vinko Ošlak je ob tem poudaril, da je ključ dobre komunikacije pravičnost, in prav esperanto je jezik, ki predpostavlja pravično razmerje med partnerjema. Ob tej priložnosti so na Bledu gostili tudi enega najuglednejših esperantistov, ki je dejaven tudi v mednarodnem klubu PEN, Giorgia Silferja iz Italije. V mednarodnem jeziku esperanto je napisal več knjig pesmi, proze in dramskih besedil. Kot pravi, je namreč zanj esperanto najprej literarni jezik, ne toliko jezik politike in družbe. »Knjižnice so sinagoge esperantistov,« je poudaril Giorgio Silfer. Zahvalil se je slovenskim esperantologom, ki so po njegovih besedah s prevodom Živanovićevega dela opravili pionirsko delo, sploh ker je izšlo v dveh jezikih. »Zelo pomembno se mi zdi, da je izvirna esperantska literatura predstavljena tudi z dobrimi prevodi,« je še dodal Silfer.