Nedotakljivi čas

Nikoli nimam časa zase. Zveni znano? Občutek, da imate oziroma morate imeti čas za vse druge, za vas ga pa zmanjka ali ga ni toliko, kot bi želeli?

Skrajni čas torej, da se temeljito pogovorite s seboj, zakaj je tako. Jaz namreč trdim, da je to ena največjih brezzveznosti, v katero smo se pustili ujeti ali prepričati, jo sprejeli. Če to potrebujete, je seveda lahko tudi tako. Kot vam drago.

Ves čas na tem svetu je naš. Hišo imamo, službo, obleko. V službi nas lahko že jutri odpustijo, hiša pa zgori skupaj z obleko. Ostaneš sam, edino, kar ti takrat ostane, je tvoj čas.

Čas je torej že naš! Komu ga podarjamo, da ga za nas zmanjka? Vemo, zakaj? Ker to drugi pričakujejo ali ker to hočemo sami?

Potrebujemo tudi čas samo zase! Nedotakljivi čas, ki je samo naš. Ki ga uživamo brez občutka krivde, da s tem svoje bližnje ali kogarkoli za kaj prikrajšamo.

Vzemite papir in svinčnik in zapišite, kako navadno poteka vaš dan. Seštejte. Ure in minute.

Jutro. Prhanje, telovadba (ali pač še ne, he he), zajtrk ... In kar sledi v vaši dnevni rutini. Odhod v službo, če še delate, ali pa vsi neodložljivi opravki in opravila, ki sledijo. Potem kosilo. Upam, da ga imate, da ga ne »prešpricate«? Popoldne, večer. Karkoli, kadarkoli pač delate. Časovno ovrednotite in zapišite.

Koliko časa ostane vam? Samo za vas? Zares samo za vas, da delate, kar želite. Četudi ne delate prav nič. Samo sedite v svojem zapiku in ste. Sedite na bližnjem štoru in uživate. Samo dihate. Brez misli, brez hitenja. Veliko, srednje, malo. Ravno prav? Premalo? Nič?

Potrebujemo čas zase. Da se začutimo, da zaznamo, kaj želimo. Da izstopimo iz tempa, v katerem vsak dan hitimo sem ter tja. Malo zase, veliko za druge. Namesto njih. Njim v pomoč.

Če nimamo časa samo zase, se nam lahko zgodi, da sčasoma postanemo neizpolnjeni, nezadovoljni. Pojavi se občutek, da vse delamo samo za druge. Izčrpamo se. Nezadovoljni nismo v veselje ne sebi ne svojim bližnjim. Vsi izgubljamo. Ujamemo se v »nimam časa vrtiljak«. Ko se zdi, da je stvari, ki jih moramo opraviti, vedno več in več in nimamo možnosti izstopiti iz tega norega tempa.

Zato nujno vsak od nas potrebuje čas samo in izključno samo zase. Naš nedotakljivi čas. Šele ko ustvarimo praznino, prazen prostor in čas, šele takrat dopustimo in omogočimo, da se nam pričnejo dogajati nove stvari, ideje. Imamo čas, da smo sami s seboj in razmišljamo, začutimo sebe, kdo smo, kam gremo, kam želimo iti, kaj želimo narediti.