Ante Gaber in slovensko novinarstvo

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (146)

Začetnik strokovnega raziskovanja zgodovine slovenskega novinarstva Ante Gaber se je rodil v Škofji Loki 16. maja 1883. Rezultate svojega raziskovanja je opisal v zapisu Skozi stoletja z našim novinarstvom, ki ga je izdaj leta 1937. Bil je tudi filatelistični strokovnjak in urednik prvega filatelističnega lista Kolektor, ki je izhajal med letoma 1924 in 1933.

V času, ko so se pred prvo svetovno vojno Slovenci navduševali in dokazovali »sorodstvene vezi« med kasnejšimi jugoslovanskimi narodi, je takrat 21-letni mladenič poročal v Domu in svetu o razstavi, ki so jo v Beogradu odprli 21. septembra 1904. Na njej naj bi, kot kaže, dokazali skupne umetniške poglede in povezave med bodočimi jugoslovanskimi umetniškimi raziskovalci. Mladi študent umetnostne zgodovine se je neobremenjeno lotil nacionalnih primerjav umetnosti in umetnikov iz Srbije, Bolgarije, Hrvaške in Slovenije ter zapisal: »Nad 450 del jugoslovanskih umetnikov je zbranih, a – odkritosrčno moram priznati – nič nisem našel v teh delih skupnega, kar bi pričalo, kako blizu so si sorodni jugoslovanski narodi. Mogoče se bo skupno obeležje pokazalo po skupnih razstavah, ko se bodo umetniki in tudi narodi med seboj spoznali ter zbližali in skupno čutili in delovali.«

Ante Gaber je osnovno šolo obiskoval v Škofji Loki, gimnazijo pa v Kranju in na Sušaku, kjer je leta 1903 maturiral. Na Dunaju je študiral umetnostno zgodovino. Med prvo svetovno vojno je bil leta 1915 konfiniran. Leta 1916 je postal vojak v avstrijski vojski. Takoj po vojni leta 1919 je bil nekaj časa upravitelj Riklijevega zdravilišča na Bledu, nato pa se je zaposlil na pošti v Ljubljani ter postal strokovnjak za filatelijo. V časopise tiste dobe in revije (Dom in svet, Slovenec, Jutro) je pisal prispevke o slovenski umetnosti, iz česar bi se dalo sklepati, da je imel na Dunaju tesnejše stike s slovenskim Umetnostnim klubom Vesna. Pozorno je spremljal delo slovenskih impresionistov (I. Grohar, R. Jakopič …), s katerimi se je družil že v Škofji Loki. Že kot gimnazijec se je seznanil s slovenskimi literarnimi in umetniškimi krogi. Leta 1911 je v Domu in svetu in Slovencu pisal o šesti razstavi v Jakopičevem paviljonu.  Leta 1905–1906 je z W. Schmidom zbiral umetnostnozgodovinske in folkloristične predmete za Deželni muzej v Ljubljani in skupaj z lastnikom urejal zbirko Karla pl. Strahla v Stari Loki. S fotografijami o slovenski narodni umetnosti je sodeloval tudi v posebni številki o avstro-ogrski narodni umetnosti revije The Studio.  Navdušeno je zbiral folklorno gradivo in starine, v tujih časopisih pa je objavil večje število fotografij slovenske ljudske umetnosti.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Bohinjski Bistrici se je 7. 5. 1891 rodil slovenski skladatelj in pianist Janko Ravnik. Leta 1931 je režiral prvi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga. V letih 1939–1968 je poučeval na Glasbeni akademiji. Bil je tudi njen rektor (1951–1955).

V Kranju se je 11. 5. 1922 rodil geofizik Franc Šumi. Bil je član Newyorške akademije znanosti, spoštovan v Jugoslaviji in svetu. Umrl je 12. 1. 2004 v Ljub­ljani.

Na Izlakah se je 13. 5. 1821 rodil podjetnik Alojz Prašnikar. Pod njegovim vodstvom so v družinskem podjetju gradili ceste in mostove na Kranjskem in Koroškem. Zgradili so več objektov za smodnišnico v Kamniku in leta 1854 postavili v Mekinjah cementarno in opekarno.