Še tretjič o tkalskih strojih

Nekdanji direktorici BPT Tržič Doris Tudor na kranjskem sodišču že tretjič sodijo zaradi zlorabe položaja in protipravne pridobitve premoženjske koristi. Pred dobrimi devetimi leti naj bi kupila neuporabne tkalske stroje.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču je v ponedeljek že tretjič stekel sodni proces zoper Kranjčanko Doris Tudor. Nekdanja direktorica Bombažne predilnice in tkalnice (BPT) Tržič je bila zaradi zlorabe položaja in protipravne pridobitve velike premoženjske koristi na istem sodišču že dvakrat obsojena na pogojno zaporno kazen. Prvič je bila spoznana za krivo junija 2004, a je višje sodišče v Ljubljani sodbo kasneje razveljavilo, ker je obtožena sredi sojenja ostala brez (obveznega) zagovornika. Drugič so jo v Kranju obsodili decembra 2007, slabo leto kasneje pa je višje sodišče sodbo potrdilo le delno; namreč da si je brez odobritve nadzornega sveta izplačala pol milijona tolarjev (2082 evrov) nagrade za uspešno delo, za kar ji je sodni senat pod vodstvom sodnice Marjete Dvornik pripisal dva meseca pogojne kazni.

Pred sodnico Dvornikovo je Tudorjeva stopila tudi v ponedeljek, saj mora kranjsko sodišče po nalogu višjega sodišča znova odločati o preostalih dveh točkah obtožnice: da naj bi z nakupom 32 rabljenih in domnevno neuporabnih tkalskih strojev v zagrebški Svili (prodalo jih je podjetje Omega) tržiško tekstilno podjetje oškodovala za skoraj 8,5 milijona tolarjev (35.272 evrov) in da je lastniku podjetja Omega Heinzu Hasslerju odobrila prevzem več kot 250 tisoč tolarjev (1042 evrov) vrednega blaga v industrijski prodajalni BPT na Deteljici. S tem naj bi sebi in drugim pridobila protipravno premoženjsko korist.

Višje sodišče je naložilo kranjskemu sodišču, da mora bolj kritično presoditi izpovedi nekaterih prič, ki so potrdile trditve Tudorjeve, da so bili tkalski stroji ob nakupu uporabni. Čeprav je zagovornik Radovan Cerjak pričakoval, da bodo te izpovedi le prebrali, je bila sodnica primorana slediti predlogu okrožnega državnega tožilca Janeza Palovšnika o ponovnem neposrednem zaslišanju nekaterih prič, vključno s sodno izvedenko, ki je ocenila vrednost in uporabnost kupljenih strojev. »Nekatere priče so bile na tem sodišču zaslišane že petkrat in močno dvomim, da bodo po desetih letih znale povedati še kaj novega. Neposredno zaslišanje prič zato ni potrebno, saj je bilo napotilo višjega sodišča le, da mora senat ponovno in pravilno ovrednotiti njihove izjave,« je menil odvetnik Cerjak. »Če bi bilo tako, potem bi njihove izjave lahko kritično ovrednotilo višje sodišče samo. A očitno je ocenilo, da to ni dovolj,« se Palovšnik ni dal zmesti. Glavno obravnavo bodo nadaljevali 23. marca, vendar pa vse kaže, da pravnomočna sodba ni več možna, saj bo primer zastaral novembra letos.

Tudorjeva je sicer sodnemu senatu znova zatrdila, da ni kriva očitanih dejanj. »Današnji čas kaže, da je bilo moje delo visoko strokovno in izjemno kreativno,« je dejala. Po njenih besedah je imel BPT julija 1997, ko je prevzela njegovo vodenje, 27 milijonov tolarjev mesečne izgube, delavcem pa nista bili izplačani zadnji dve plači. »Konec leta 1996 je imel BPT skupno 278 milijonov tolarjev izgube, konec leta 1998 pa le še 25 milijonov tolarjev,« je povedala. Kot je še dejala, so jo iz podjetja odstranili junija 2000, ko je tedanji tržiški župan Pavel Rupar zrežiral stavko, v kateri so v večini sodelovali ljudje iz okoliških vasi in ne delavci. Na vprašanje tožilca, ali so na kupljenih tkalskih strojih v BPT naredili kakšen meter blaga, je odgovorila, da se ne spomni.