Snovalci projekta Kamniške podobe: digitalizirana zbirka razglednic iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik: Andrej Kotnik, direktorica Breda Podbrežnik Vukmir, Jana Uršič (vodja domoznanske zbirke) in Vika Gujtman

Stare razglednice digitalizirali

Bogata zbirka starih razglednic s Kamniškega in Komendskega, ki jo hranijo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, bo že kmalu na voljo tudi v digitalni obliki.

Kamnik – Stare razglednice z območja, ki ga pokrivajo s svojo dejavnostjo, v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik načrtno zbirajo od leta 2005 in so del obsežne domoznanske zbirke. Slikovnega gradiva se je z leti nabralo za skoraj 700 razglednic iz obdobja od konca 90. let 19. stoletja pa vse do danes.

»Doslej je bilo gradivo, ki smo ga hranili v posebnih škatlah, uporabnikom na vpogled v prostorih čitalnice, pod nadzorom zaposlenega in ga praviloma nismo izposojali na dom. A na tak način so bila poleg možnosti kraje precej velika tudi tveganja poškodb. Ob ogledovanju so se razglednice obrabljale, zaznali pa smo tudi kemične poškodbe materiala zaradi same hrambe. Zato smo se lansko leto odločili, da zaradi samega obvarovanja, lažje obdelave in dopolnjevanja zbirke ter izboljšanja pregleda nad vsebino gradiva zbirko digitaliziramo,« je projekt z naslovom Kamniške podobe: digitalizirana zbirka razglednic nedavno predstavil Andrej Kotnik iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik.

Digitalizirane razglednice so s posebnimi oznakami za lažje in hitrejše iskanje razdelili v sedem skupin.

Pet skupin je določenih po geografskem ključu, in sicer so to razglednice iz Kamnika in okolice Kamnika, z alpskega območja z dolino Kamniške Bistrice iz Komende ter iz Tuhinjske doline in Motniške kotline. Ena skupina zajema umetniške razglednice, katerih motiva ni mogoče opredeliti geografsko, so pa delo avtorja, katerega življenjska pot je povezana z območjem občin Kamnik in Komenda.

Še ena skupina razglednic pa zajema slikovno gradivo, kjer ne gre za razglednice v pravem pomenu besede, pač pa za gradivo fotografa Benedikta Lergetporerja (1845–1910) iz obdobja okrog 1890 ter za gradivo, ki ga je knjižnici podaril Aleksander Sarnavsky (1934–2010).

Originalne razglednice seveda ostajajo v knjižnični domoznanski zbirki, ob koncu lanskega leta pa so jih digitalizirali 576, in sicer skenirano na črno podlago in shranjeno v dveh različnih formatih.

Projekt so pred dnevi že predstavili javnosti, na strani www.prejmipozdrav.si pa bo dejansko zaživel ob koncu maja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 26. junij 2017 / 10:43

Premični radar tudi v Cerkljah

Prehitre voznike bodo v Cerkljah poskušali umiriti tudi s premičnim radarjem. Za ta ukrep so se odločili, ker drugi niso imeli učinka.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...