Svoboda medijev ogrožena

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 4. maj 2018 / 17:33

Ob mednarodnem dnevu svobode medijev so v Društvu novinarjev Slovenije opozorili, da je svoboda medijev ena od najbolj ogroženih vrednot sodobnih demokratičnih družb.

Brez svobodnih medijev ni demokracije

Zadnji teden smo praznovali dan upora proti okupatorju in dan dela, včerajšnji sicer povsem običajen delovni dan pa je zaznamoval mednarodni dan svobode medijev. Ob tej priložnosti so v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) opozorili, da je svoboda medijev ena od najbolj ogroženih vrednot sodobnih demokratičnih družb. »Da bi sredi Evrope ubijali novinarje, se je nekoč zdelo nepredstavljivo. Danes je to realnost, ki jo živimo tukaj in zdaj,« so ob mednarodnem dnevu sporočili iz DNS in poudarili, da se tudi v Sloveniji že več let načrtno ustvarja klima sovraštva do medijev in novinarjev, ki vedno težje opravljajo svoje delo. »Če pade svoboda medijev, pade tudi demokracija. Če pade demokracija, je naslednja na vrsti – svoboda,« so še opozorili. V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) pa so poudarili, da je ustrezna informiranost ljudi možna le ob odprtem in pluralnem medijskem prostoru ter ob medijskih ustvarjalcih, ki so na visoki profesionalni ravni. Svoboda medijev je neločljivo povezana s človekovo svobodo kot eno od glavnih vrednot sodobne zahodne civilizacije, so dodali. Ob tem še pravijo, da so za problematično stanje v medijih in posledično upadanje zaupanja vanje odgovorni tudi medijski ustvarjalci, ne samo zunanji dejavniki: »Sami medijski ustvarjalci so (pre)pogosto voljni sodelavci političnih in ekonomskih centrov moči, katerim sekundirajo pri manipulacijah z dejstvi.«

Ustna obravnava v Bruslju

V sredo je na Evropski komisiji potekala ustna obravnava pisne pritožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji. Zunanji minister Karl Erjavec je bil v prvih odzivih zadovoljen, saj da je Slovenija v Bruslju predstavila strokovne argumente, Hrvaška pa le politične. »Izkazalo se je, da je bilo na Evropsko komisijo naslovljeno pismo zelo dobro strokovno utemeljeno,« je dejal Erjavec, ki je ocenil, da so slovenski predstavniki v sredo dobili potrdilo, da so svoja stališča argumentirali pravilno in bo to dobra popotnica v primeru nadaljevanja postopka pred Sodiščem EU. Zanimivo, tudi Hrvatje so zadovoljni s potekom ustne obravnave. Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić tako pričakuje, da Evropska komisija ne bo podprla slovenske tožbe pred Sodiščem EU, ker da se v Bruslju bolj nagibajo k hrvaškim stališčem. V Zagrebu sicer zatrjujejo, da z zavračanjem arbitražnega postopka in izvajanja arbitražne odločbe niso kršili evropske zakonodaje, kar skuša dokazati Slovenija. Evropska komisija ima do 18. junija čas, da poda svoje mnenje o tem vprašanju, nato lahko Slovenija pred Sodiščem EU vloži tožbo zaradi kršenja pravnega reda EU.

Plavajoči odpadki v morju

V slovenskem morju so se v zadnjih dneh pojavile velike količine smeti, ki naj bi jih k nam zanesli tokovi iz južnega Jadrana in iz ustij večjih rek severnega Jadrana. Televizija Slovenija je tako poročala, da med Strunjanom in Koprom v pasovih plavajo stiropor, plastične vrečke in drugi odpadki, posamezne kose pa je morje že naplavilo na obalo. Sektor za varovanje obalnega morja pri upravi za pomorstvo je že od ponedeljka na delu in odstranjuje večje kose, ki bi lahko predstavljali nevarnost za plovbo, čistilna akcija na kopnem pa tudi že poteka. Vodja sektorja za varovanje obalnega morja Arturo Steffe je sicer dejal, da gre za problem celotnega Jadrana: »Zdaj so morski tokovi na žalost vse to prinesli k nam. Ne gre za neko novo onesnaženje, ampak za odpadke, ki plavajo že dolgo in krožijo po Jadranu.« Tokratni odpadki so moteči, količine pa po njegovi oceni niso skrb zbujajoče.

Stres svetovalec v papeškem svetu

Papež Frančišek je za novega svetovalca v papeškem svetu za kulturo imenoval zaslužnega nadškofa Antona Stresa. Kot je dejal nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz, je papeževa odločitev ne le osebno priznanje za nadškofa Stresa, ampak tudi za Cerkev v Sloveniji. Naloga papeškega sveta za kulturo je spodbujanje dialoga med evangeljskim odrešenjskim sporočilom in kulturami našega časa, da bi se te vedno bolj odprle krščanski veri, ki je soustvarjalka kulture in vir navdiha za znanost in umetnost, piše na spletni strani Slovenske škofovske konference. Svet pa v sodelovanju z vatikanskim državnim tajništvom spremlja tudi delovanje držav in mednarodnih organizmov na področju človeške civilizacije in kulture ter sodeluje na simpozijih in kongresih.