Pasijonskemu koncertu ob rob

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / nedelja, 29. april 2018 / 08:41

Glasbena šola Škofja Loka (v nadaljevanju Glasbena šola) je osrednja glasbena ustanova na Loškem, katere poslanstvo se odraža tudi v aktivnem sooblikovanju kulturne podobe Škofje Loke z okolico in obeh dolin, Poljanske in Selške. V Glasbeni šoli smo še posebej ponosni na tiste naše nekdanje učence, ki so si utrli pot v poklicno glasbeno življenje, in prizadevamo si, da bi še okrepili stike z njimi.

V tem duhu je Glasbena šola, v okviru letošnjih Dnevov Škofjeloškega pasijona, pristopila k organizaciji Pasijonskega koncerta 4. aprila v cerkvi Žalostne Matere Božje (t. i. špitalski) na Spodnjem trgu v Škofji Loki, katerega glavna protagonista sta bila naša nekdanja učenca violončelist Jaka Trilar ter koncertni pianist in skladatelj Tomaž Hostnik. Slednji se je tokrat predstavil kot pronicljiv besedni umetnik z zgoščeno pesniško govorico in izjemno senzibilnostjo za jezik. Njegova pesnitev Zadnih sedm Kristovih bised na križu se je na koncertu prepletala s Haydnovim ciklusom Sedem poslednjih besed Kristusa na križu za godalni kvartet. Da gre pri Hostnikovi pesnitvi za umetniško delo par excellence, nehote dokazuje tudi nestrpen odziv škofjeloške občinske svetnice, gospe Mirjam Jan Blažić, na enem izmed družbenih omrežij. Prava umetnost nas namreč ne pušča neprizadetih, nasprotno, ko se nas v globini dotika, nas navaja k prespraševanju lastnega vredno(s)tnega sistema in pogleda na svet. In to je lahko tudi boleče.

Kot ravnatelja Glasbene šole me zelo veseli, da gospa svetnica pozorno spremlja naše delovanje. Le želim si lahko, da bi tudi drugi svetniki delili njeno zanimanje. V svojem žuganju z bodočim netoleriranjem »tovrstnih devijacij«, in to kar v imenu ustanovitelja, pa je vendarle prestopila mejo dopustnega. Ustanoviteljice, v primeru Glasbene šole so to štiri občine UE Škofja Loka, svoje pravice izvršujejo preko najvišjega organa zavoda, to je Sveta šole, v katerega imenujejo svoje predstavnike. Vse drugo bi se lahko razumelo kot poseg v avtonomijo šole in zdrs v razumevanju demokratičnega ustroja naše družbe.

Klemen Karlin, ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka