Dolgo, cvetoče poletje

Pred nami je dolgo, vroče in cvetoče poletje. Julij in avgust sta za zeliščarske zanesenjake prava rajska meseca, saj sta takrat močna rast in cvetenje na vrhuncu. Pogled na cvetoči travnik ali bujen zeliščni vrt je te dni več kot sproščujoč. Sprehodimo se skupaj skozi moj zeliščni vrt in odtrgajmo nekaj rastlinic, ki poleti kraljujejo v zeliščnem kraljestvu. Ustavimo se pri vsaki rastlini, z njo malce pokramljajmo in ji majčkeno podvorimo. Slej ko prej nam bo vrnila svojo naklonjenost.

Ne vem, kako je na vaših vrtovih, moj pa je zadnje dni tako bujen, da je veselje pohajati po njem. No, nekateri bi rekli, da je že podivjan, ampak takšen je zame najlepši. V njem se veselo bohotijo lučnik, sivka, žajbelj, laški smilj, plavice, veliki oman, melisa, mete, pegasti badelj, ajda, ameriški slamnik, ognjič, muškatna kadulja, škrlatna in limonska monarda, če omenim le nekatere poletne vrtne kraljice in kralje.

Lučnik je kralj in papež na vrtu

Ena najbolj impozantnih in elegantnih rastlin, kar jih raste pri nas in tudi na našem zeliščnem vrtu te dni mogočno kraljuje s svojim tudi do dvometrskim steblom in živo rumenimi cvetovi, je kakopak velecvetni lučnik oz. kraljeva ali papeževa sveča (Verbascum thapsiforme). Posušene rastline so svoj čas namakali v smolo ali loj in jih uporabljali kot baklo, od tod tudi »svetleči« imeni rastline. Sveži cvetovi imajo rahlo neprijeten vonj, posušeni pa dišijo po medu. Nabiramo cvetove in včasih tudi liste, vedno v suhem vremenu, najbolje že dopoldne, saj v opoldanski pripeki cvetovi obledijo in že izgubljajo moč. Sušimo jih na zračnem in toplem prostoru, če nam to ne uspe, jih posušimo v pečici. Takoj ko so cvetovi suhi, jih zapremo v kozarec, saj zelo radi vsrkavajo vlago in potem počrnijo in so brez vrednosti. Lučnik vsebuje sredstvo za lažje izkašljevanje, zato je primeren za zdravljenje prehlada, kašlja, bronhitisa, laringitisa in vnetja zgornjih dihal. Poparki in izvlečki iz cvetov lučnika imajo protivirusne in šibke protibakterijske učinke. Čaj pri­pravimo tako, da cvetove prelijemo z vročo vodo in ga po desetih minutah odcedimo. Na dan popijemo vsaj dve skodelici čaja, ki je še boljši, če ga sladkamo z medom.

Smilj ob morju in na domačem vrtu

Laški smilj (Helichrysum italicum) me je tako očaral ob Sredozemlju in na Krasu, da sem si ga omislila tudi na domačem vrtu. Rastlina ima močno koncentracijo hlapljivih olj, zato ob poletni vročini že na daleč začutimo vonj po Sredozemlju. Grmiček zraste od trideset do štirideset centimetrov visoko. Ima številne majhne, ozke, zavihane liste, ki so pokriti s kratkimi, togimi dlačicami. Na steblih so številni rumeni cvetni koški, ki cvetijo od junija do avgusta. Laški smilj pri nas prezimi na prostem, zato ga lahko sadimo tudi v zeliščni vrt. Laški smilj naj bi prišel še kako prav pri težavah z žolčem, zlasti pri kroničnem vnetju žolčnika, spodbujal pa naj bi tudi delovanje trebušne slinavke. Poleg tega lajša migreno, astmo, kašelj, z njim lahko zdravimo tudi opekline, luskavico, kožna vnetja in hemoroide. Čaj pripravimo tako, da dve žlički posušenih cvetov poparimo s skodelico kropa in po desetih minutah precedimo. Pijemo po tri skodelice čaja na dan. V kulinariki ga uporabljamo tako, da med kuhanjem položimo vejico smilja v riž, mesne jedi, juhe in omake. Pred serviranjem vejico odstranimo in jed se bo navzela božanske mediteranske arome.

(Se nadaljuje)