
Izsiljevanje sta zanikala
Na kranjskem sodišču so začeli obravnavati nov primer domnevnega izsiljevanja, ki naj bi lani na Gorenjskem potekalo zaradi spora glede lastništva zemljišč.
V Kazenskem zakoniku je za kaznivo dejanje izsiljevanja zagrožena kazen do pet let zapora, če pa je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu, na posebej surov in poniževalen način ali z uporabo orožja ali nevarnega orodja, pa od enega do osem let.
Kranj – Pred kranjsko okrožno sodnico Marjeto Dvornik sta v sredo stopila 40-letni Armin Vrevc z Jesenic in 57-letni Janez Rajhard z Lancovega, ki ju tožilstvo obtožuje izsiljevanja v sostorilstvu, za kar jima grozi kazen od enega do osmih let zapora. Obtožena sta na predobravnavnem naroku krivdo zanikala. Zagovornik prvoobtoženega Mitja Sever je sicer okrožno državno tožilko Polono Košnjek pozval, naj spremeni pravno kvalifikacijo očitanih kaznivih dejanj, saj bi njegova stranka v tem primeru razmislila tudi o morebitnem priznanju krivde.
Tožilka Polona Košnjek vsebine obtožnice še ni predstavila, izvedeli pa smo, da naj bi obtožena dva občana izsiljevala zaradi zemljiških zadev. Policijska uprava Kranj je tako konec lanskega leta sporočila, da so njihovi kriminalisti obravnavali primer izsiljevanja, v katerem naj bi dva Gorenjca od maja lani izsiljevala dva oškodovanca, da bi v škodo svojega premoženja enemu od osumljencev prepisala lastništvo več svojih parcel oziroma da bi mu na parcelah dala služnostno pravico. Grožnje so bile »resne in intenzivne«, osumljenca pa sta pretila osebni varnosti in življenju oškodovancev ter njunemu premoženju, so poudarili na Policijski upravi Kranj. Preiskovalna sodnica je decembra lani za oba osumljenca odredila pripor.
Znova zaprosil za zagovornika
Prvoobtoženi Vrevc je v priporu tudi še danes, drugoobtoženi Rajhard pa je vmes začel prestajati nekajmesečno zaporno kazen za kaznivo dejanje iz preteklosti. Prav zaradi tega je na začetku predobravnavnega naroka prišlo tudi do manjšega zapleta. Rajhard je namreč pred sodnico stopil brez zagovornika, čeprav je bil prepričan, da ga ima. Sodnica mu je pojasnila, da mu je zagovornik po uradni dolžnosti pripadal le v času priprtja, ko so ga premestili v zapor, pa mu je ta pravica potekla, prisotnost zagovornika pa za očitano kaznivo dejanje tudi ni več obvezna. Ob tem ga je podučila, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč. Rajhard je pojasnil, da je to že storil in mu je bil zagovornik tudi dodeljen, zato ne ve, zakaj ga ni na predobravnavnem naroku. Po krajši prekinitvi, da je pridobila dodatne informacije, je sodnica obtoženemu povedala, da mu je bila izredna brezplačna pravna pomoč dodeljena le za čas sodne preiskave, saj ni zaprosil tudi za pravno svetovanje in zastopanje. Pozvala ga je, če si seveda še vedno želi zagovornika, naj zanj ponovno zaprosi, kar je Rajhard po koncu predobravnavnega naroka tudi storil.
Podrobnosti domnevnega izsiljevanja bodo pred sodnim senatom začeli razčiščevati že prihodnji teden. Na glavni obravnavi bodo med drugim zaslišali oba oškodovanca in več drugih prič, ki naj bi opisale tudi odnose med obtoženima in oškodovancema.
Tudi oškodovanec naj bi grozil
Obramba med drugim predlaga sodišču, da se seznani s tožbami, ki na okrajnem sodišču na Jesenicah tečejo med Vrevcem in oškodovancema zaradi motenja posesti, priposestvovanja in groženj, ki naj bi jih eden od oškodovancev izrekel Vrevcu. Ti in drugi predlagani dokazi naj bi po besedah odvetnika Severja izpovedovali, da »obtoženemu Vrevcu za dosego svojih želja ali zakonitega lastniškega stanja ni bilo treba nikogar izsiljevati«. Ob tem je tožilstvu tudi očital, da se je vsebina očitkov že nekajkrat spremenila, v zadnji verziji obtožnice naj bi tako bil tudi dogodek, ki pred tem nikdar ni bil omenjen.