Aida Silić ob podpisovanju svoje knjige Shukran, ki govori o begunski problematiki. »Moja knjiga je sporočilo svetu o tem, kaj se dogaja; želim sporočiti, da človek ne more biti samo gledalec. Pozabljamo, da gre za – ljudi ...« / Foto: osebni arhiv

»Shukran« arabsko pomeni »hvala«

Mlada Jeseničanka Aida Silić je napisala knjigo o svojem prostovoljnem delu z begunci. Kot pravi, se je njena povezanost z ljudmi iz Sirije, Afganistana in od drugod povečevala s količino popitega čaja, ki ga je spila z njimi. »Občudujem jih. Spoštujem jih. Imam jih rada,« je zapisala v knjigi.

»Ni mi všeč niti beseda begunec niti beseda migrant. Raje rečem: človek iz Sirije, človek iz Afganistana ... Ker je poudarek na besedi – človek ...« pravi Aida.

»Vsak od njih nosi svojo zgodbo. Med njimi so odvetniki, profesorji, učitelji, ki so v svoji domovini izgubili vse. Bile so družine, ki so potrebovale mesec, dva, da so sploh lahko spregovorile o tem, kaj se jim je zgodilo. A kljub vsemu so ti ljudje našli moč in so pripravljeni začeti znova, želijo ostati v Sloveniji in so pripravljeni prispevati svoje znanje. Učijo se slovensko, otroci hodijo v šolo, trudijo se dokazati, da se zmorejo integrirati,« pravi Aida Silić, mlada, komaj 22-letna Jeseničanka, študentka etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Aida je pred dnevi predstavila svoj knjižni prvenec, knjigo o svojem srečevanju z begunci, z naslovom »Shukran«. Beseda v arabščini pomeni »hvala«, kar je beseda, ki jo je Aida najpogosteje slišala v stiku z njimi. Takoj po začetku begunske krize, ko je begunski val pljusknil tudi mimo Jesenic, je Aida pod okriljem jeseniškega društva UP kot prostovoljka začela pomagati beguncem. Najprej na Jesenicah, zatem pa v azilnem domu v Ljubljani.

»Takoj smo začutili eden drugega, in kot sem napisala tudi v knjigi: na Bližnjem vzhodu in Afganistanu velja nenapisano pravilo o skodelicah čaja. Ko z njimi spiješ prvo skodelico, si zanje še vedno neznanec. Ko spiješ drugo, postaneš prijatelj. Ko spiješ tretjo, pa te imajo za družinskega člana. In moja povezanost z njimi se je večala s količino popitega čaja,« v smehu pripoveduje Aida, ki je najbolj tesen stik navezala z najmlajšimi, z begunskimi otroki. Tako jim je na ljubljanski Osnovni šoli Livada kot prostovoljka pomagala z učno pomočjo, pri učenju slovenščine, ob popoldnevih pa je begunske družine obiskovala tudi v azilnem domu. Z njimi je navezala prava prijateljstva, in čeprav sama ne govori arabsko, so se nekako naučili sporazumevati.

O svojem delu z begunci je predavala tudi kolegom študentom na filozofski fakulteti, iz česar se je ob spodbudi profesorjev rodila ideja, da bi o svojih izkušnjah pri delu z begunci napisala knjigo. »Vedno sem rada pisala, se udeleževala literarnih večerov, tako da sem svoje izkušnje z lahkoto strnila v knjigo,« je povedala. Knjiga ima 163 strani, v njej pa opisuje pretresljive življenjske zgodbe begunskih družin, ki so doživele preveč, izgubile vse, a ne glede na notranjo bolečino nosijo nasmeh na obrazu. »Občudujem jih. Spoštujem jih. Imam jih rada,« zapiše v knjigi. Gre za ljudi, ki nimajo malodane nič, a bi še tisto malo delili z drugim. Krožnik riža, piškot, skodelico čaja. Kot so vse to delili z Aido v azilnem domu. »Skromnost ne pomeni imeti malo, temveč znati vse, kar imaš, deliti z drugimi. Imaš namreč dve roki: eno zato, da pomagaš sebi, drugo zato, da pomagaš drugim. Zvijača je v tem, da ko pomagaš drugim, pomagaš tudi sebi. Najboljša vaja za srce je tista, ko se skloniš in ponudiš svojo roko tistemu, ki jo potrebuje,« zapiše.

Knjiga je izšla v samozaložbi, Aida se v teh dneh pripravlja na njen prevod v bosanski in angleški jezik. Dobiti jo je mogoče pri Aidi, bralcem jo bo skušala približati tudi prek knjižnic in knjigarn.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Kako porabiti milijon evrov

Na račun Krajevne skupnosti Kovor naj bi se do zaprtja deponije leta 2015 steklo milijon evrov odškodnine. O tem, da bi del denarja namenili za prizidek h gasilskemu domu za večnamensko dvorano, so go...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Prvič Grumova nagrajenka

Nagrado Slavka Gruma je prejela igralka in dramatičarka Dragica Potočnjak, najboljša predstava po izboru občinstva in žirije je komorna opera Mnemosyne v produkciji Gledališča Glej.

Splošno / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Pokal Vitranc: konec dober, vse dobro

Kljub mili zimi je organizatorjem uspelo izpeljati dve vrhunski tekmi. Bogat tudi spremljevalni program s Tekmo legend in Eksplozijo zabave.

Splošno / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Praznik pod Poncami

V Planici znova na tisoče ljudi. Stojnice dobro obiskane. Komunalni delavci poskrbeli za parkirišča. Spremljajoča prireditev Špas na vas` v Kranjski Gori

Splošno / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Učenci med babicami in dedki

V okviru projekta Mladi razveseljujemo starejše so kranjskogorski in mojstranski učenci začeli obiskovati oskrbovance Doma dr. Franceta Berglja na Jesenicah.

Splošno / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Spretne roke žena in deklet

Pridne žene in dekleta so v Podkorenu in Ratečah na ogled postavile čudovita ročna dela.