Proti baterijski reji kokoši

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 30. marec 2018 / 14:20

V kampanji za odpravo jajc iz baterijske reje s trgovskih polic so v nekaj dnevih zbrali 8500 podpisov. V kletkah je sicer približno 57 odstotkov slovenskih kokoši.

Ljubljana – Društvo za zaščito živali Ljubljana in zavod Danes je nov dan sta minuli ponedeljek začela kampanjo za odpravo jajc iz baterijske reje s polic trgovin v Sloveniji. Njihov prvotni cilj – zbrati vsaj 5000 podpisov peticije – so preko spletne kampanje dosegli že v prvih 34 urah, do včeraj pa so zbrali 8500 podpisov. Njihov cilj je sedaj zbrati 10 tisoč podpisov – v želji pozvati javnost k razmisleku o potrošnji jajc z vidika dobrobiti kokoši nesnic, ob zaključku pa bodo podpise predali slovenskim trgovcem s pozivom, da se zavežejo k odpravi ponudbe jajc iz baterijske reje v določenem časovnem obdobju. V največjem slovenskem proizvajalcu jedilnih jajc Jati Emoni sicer poudarjajo, da tip reje v ničemer ne vpliva na hranilno vrednost jajc, pri baterijski reji pa je med drugim zagotovljena najboljša higiena jajc.

Na kvadratnem metru trinajst kokoši

Pobudniki kampanje za odpravo baterijske reje kokoši menijo, da večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena, kako je proizvedena večina jajc iz sodobne industrije in kakšna jajca kupujemo v trgovinah. Kot navajajo, je baterijska reja oz. reja v kletkah v primerjavi z alternativami iz hlevske, proste in ekološke reje kokošim najmanj prijazna, hkrati pa ob zmanjševanju razlik v cenah po njihovem že povsem nesprejemljiva. Gre za najbolj intenzivno obliko reje kokoši v smislu ekonomske učinkovitosti pridobivanja jajc, kar močno vpliva na življenjske razmere. Kot navajajo, je pri baterijski reji v kletki na kvadratnem metru 13 kokoši in v primerjavi z drugimi oblikami reje najslabše zadovoljuje njihove temeljne fiziološke potrebe. »Čeprav nobena reja, ki je namenjena masovni proizvodnji, ni idealna za dobrobit živali, pa je skrajni čas, da rečemo ne vsaj baterijski reji,« so prepričani.

Direktor Jate Emona Stojan Hergouth je za STA povedal, da na hranilno vrednost jajc vplivata le zdravje in prehrana živali, tip reje pa vpliva na smrtnost kokoši tekom nesnosti, porabo krme po jajcu, higieno jajc in emisije prahu, smradu in CO2 v okolje. V vseh naštetih parametrih je baterijska reja boljša od ostalih tipov rej. »Najslabše jo higiena jajc odnese pri prosti reji, največja je tudi smrtnost in tveganje kužnih bolezni, največja poraba krme in največje emisije prahu, smradu in CO2 v okolje,« je dejal.

Ponekod v Evropi že prepoved baterijske reje

Po podatkih republiške uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v Sloveniji 177 registriranih objektov za rejo kokoši nesnic za proizvodnjo konzumnih jajc. Skupna maksimalna kapaciteta teh objektov je približno 1,2 milijona kokoši. V kletkah redijo približno 57 odstotkov kokoši, preostale pa v alternativnih sistemih: 37,5 odstotka je hlevske reje, 3,5 odstotka proste reje in dva odstotka ekološke reje. Tudi v EU se v kletkah redi približno 56 odstotkov vseh kokoši nesnic, edina država, kjer ni take reje kokoši, pa je Luksemburg. Nekatere države o popolni prepovedi še razmišljajo ali pa so jo tudi že sprejele, vendar se prehodna obdobja še niso zaključila. Najmanj baterijske reje imajo v Avstriji – le dva odstotka, v Nemčiji, na Švedskem in Nizozemskem pa od 10 do 18 odstotkov. Glavni dejavnik sprememb v smeri opuščanja reje nesnic v kletkah so v tem trenutku velike trgovske verige in prehrambni giganti, kot so Nestle, Carrefour, Aldi, Mc Donalds ..., ki so se zavezali k uporabi in prodaji jajc iz alternativnih oblik reje, so še pojasnili na upravi za varno hrano in veterinarstvo.

Jajca iz baterijske reje sta s polic že umaknila tudi dva večja trgovca v Sloveniji. Kot prvi je to februarja lani storil Hofer, julija istega leta pa še Lidl Slovenija. V Mercatorju kupcem nudijo tudi jajca iz baterijske reje, pravijo pa, da pregledujejo proizvodne obrate dobaviteljev in da mora biti poskrbljeno za dobrobit živali. »Rejci tudi dodajajo, da za zdaj ni prirejenih dovolj količin, da bi lahko ponujali le slovenska jajca talne reje,« so pojasnili v Mercatorju in dodali, da sicer nekateri dobavitelji že širijo zmogljivosti za talno rejo. V Tušu opažajo, da kupci izredno veliko posegajo ravno po jajcih iz baterijske reje, zato jih imajo tudi v ponudbi, ki je izključno slovenskega porekla. Tudi v Sparu Slovenija so poudarili, da nudijo le slovenska jajca, zato je težko v kratkem času zagotoviti dovolj jajc drugih dobaviteljev, ki se ne ukvarjajo z baterijsko rejo. Kot pravijo, je največje povpraševanje prav po jajcih iz baterijske reje, kljub temu pa postopoma odpravljajo ponudbo takšnih jajc in je že veliko manjša kot pred leti.