V sodnem spisu manjka sto strani

Na sojenju zaradi domnevnih nepravilnosti pri načrtovanju medicinskega centra v Šmartnem so ugotovili, da v sodnem spisu manjka sto strani dokumentacije. Župan Franc Čebulj kritičen do banke.

Obtoženi Rajko Sjekloča je na zadnji obravnavi poudaril, da mu še vedno ni znano, česa ga v tej zadevi sploh obtožujejo in kaj je bilo v projektu protipravnega: »Še danes trdim, da ta projekt nima nobenih posledic, saj nihče nikogar ne toži ali obtožuje, razen te nesmiselne prijave Gorenjske banke.«

Kranj – Na sredinem nadaljevanju sojenja zakoncema Rajku in Doroteji Sjekloča in zdravniku Matjažu Buncu zaradi očitanih poslovne goljufije in overitve lažne listine v zvezi z neizvedenim projektom rehabilitacijskega centra ob domu starostnikov Taber v Šmartnem pri Cerkljah je sodnica Andrijana Ahačič ugotovila, da v sodnem spisu nepojasnjeno manjka približno sto strani dokumentov. Gre predvsem za dokumentacijo Odvetniške pisarne Mužina, Žvipelj in partnerji, ki je pri pripravi projekta pomagala tako v novoustanovljeni družbi KNRC kot tudi Občini Cerklje. Sodišče bo zdaj preverilo, kam je izginila manjkajoča dokumentacija. Na zadnji obravnavi so sicer zaslišali odvetnika Aleksija Mužino in cerkljanskega župana Franca Čebulja, obramba obtoženih pa je pozvala tožilko Helgo Dobrin, naj na podlagi do sedaj izvedenega dokaznega postopka umakne obtožnico.

Odvetnik Aleksij Mužina je razložil, da je pomagal pri zagotavljanju javnopravnih pogojev, pod katerimi je občina svoje zemljišče v družbo KNRC vložila kot stvarni vložek v vrednosti 109 tisoč evrov. Pojasnil je, da je župan Čebulj ves čas zahteval pravna varovala, da družba KNRC zemljišča ne bi mogla odtujiti ali zastaviti, kar so med drugim zagotovili z določilom, da je za odtujitev premoženja potrebno soglasje vseh družbenikov. Ob tem je zatrdil, da občina ob kasnejšem izstopu iz družbe ni utrpela nobene škode, v projektu pa tudi ni zaznal ničesar spornega.

Cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je bil najprej tudi med obtoženimi, zaradi zastaranja kazenskega pregona pa ima zdaj status priče, je kritično spregovoril o ravnanju Gorenjske banke, zaradi katere je po njegovem propadel sicer dober projekt. »Družbo KNRC smo ustanovili na predlog Andreja Širclja, ki zdaj skoraj nič ne ve, prav čudno je, da se sploh spomni, da je bil zaposlen v Gorenjski banki,« je dejal župan. Kot je pojasnil, je Šircelj na sestankih omenjal možnost pridobitve kredita ob pogoju, da je za projekt že na voljo zemljišče, iz tega razloga pa je občina nazadnje tudi vstopila v KNRC. A banka si je na koncu premislila, kar je zgodbo neupravičeno pripeljalo celo na sodišče, je dejal župan. »Mislim, da je bilo tu v igri precej politike, tudi v relaciji do mene. Gorenjska banka je obljubila tudi denar za občinski projekt doma starostnikov Taber, pogodba je bila celo že usklajena, pa je tudi nikoli nismo podpisali. Hvala bogu smo dom starostnikov kljub vsemu zgradili in še danes sem hvaležen Deželni banki, s katero smo se kasneje razmeroma hitro dogovorili za kredit,« je še poudaril Čebulj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 07:00

Večina pravi, da živi bolje

V anketi so naključno izbrani prebivalci Gorij odgovarjali na vprašanje, ali v samostojni občini živijo bolje kot prej v blejski in kje bi zgradili pločnik.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...