V Planici vse več tujih športnikov

Nordijski center Planica je tudi lansko leto zaključil s spodbudnimi rezultati poslovanja. Ob organizaciji številnih tekmovanj v smučarskih skokih, tekih in nordijski kombinaciji se predvsem povečuje število tujih športnikov, ki v Planico prihajajo na treninge.

Ljubljana – Direktor zavoda za šport Planica Jelko Gros in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič sta v torek predstavila rezultate poslovanja zavoda Planica, pod katerega okrilje sodi tudi planiški nordijski center. Ta je lansko leto zaključil s spodbudnimi rezultati, je povedal direktor Jelko Gros. »V Nordijskem centru Planica je bilo v letu 2017 realiziranih 17.019 enot treninga, ki jih je opravilo 8.422 slovenskih in 8.597 tujih skakalcev iz 23 držav. Skupni odstotek povečanja vadbe smučarskih skokov v NC Planica je znašal skoraj dvajset odstotkov. Obseg vadbe slovenskih skakalcev se je povečal za osem odstotkov, medtem ko so tujci izvedli za 25 odstotkov več enot treninga,« je povedal Gros.

Tudi med tekači je bilo več tujih kot domačih športnikov. »V snežnem tunelu smo od maja do konca novembra realizirali 2.579 enot treninga, domačih tekačev je bilo 688, tujih pa 1891. Večina je bila tekmovalcev, največ iz Italije in Avstrije, rekreativnih tekačev je bilo manj kot deset odstotkov.«

Pozimi so bile v Planici urejene tekaške proge, skupaj jih je bilo osem kilometrov, njihova uporaba je bila za vse brezplačna. Tudi zato, meni Gros, z javnimi programi v centru ustvarijo nekaj izgube, ki pa jo nadomestijo s komercialnimi produkti; iz tržne dejavnosti so tako lani ustvarili 1,25 milijona evrov prihodkov, kar je po obdavčitvi 134 tisoč evrov več, kot so znašali odhodki.

Zavod za šport je sicer z lanskim letom pod svoje okrilje vzel Hotel dom Planica, kjer so zabeležili 21.800 nočitev, dvajset odstotkov več kot leto poprej, ob tem, da imajo najdaljše povprečno bivanje v njem tuji športniki. Med večjimi investicijami je Gros navedel temeljito obnovo objekta Kavka, ki je bila izvedena s proračunskimi sredstvi.

Jelko Gros ocenjuje, da Planico letno obišče okoli tristo tisoč ljudi, večina, skoraj 65 odstotkov, z osebnimi vozili, približno tretjina pa z avtobusi. »Planica deluje kot odprt prostor, kar pomeni, da tam lahko dan preživiš brez porabljenega evra oziroma izbereš posamezno storitev, ki je v ponudbi centra,« še poudarja Gros in navaja, da se je lani s sedežnico na vrh letalnice pripeljalo 7.300 ljudi, dodatnih 6.200 jih je vrh obiskalo v okviru vodenega ogleda Planice. Nekaj več kot 15 tisoč se jih je z vrha letalnice spustilo po jeklenici.

Kot je ob tem poudarila ministrica Maja Makovec Brenčič, Planica, sicer simbol smučarskih skokov, postaja vse bolj prepoznavna tudi po drugih aktivnostih, predvsem adrenalinskih. Opozorila je na pomen povezovanja s turizmom, saj je prepričana, da Planica zlasti z novim nordijskim centrom, za katerega je država skupaj z evropskimi sredstvi namenila 45 milijonov evrov, Slovenijo vedno znova postavlja na aktualen športni pa tudi turistični zemljevid sveta.

Zavod za šport Planica sicer skrbi tudi za izvajanje programov športa otrok in mladine, v katere je bilo v preteklem letu skupaj vključenih več kot 270 tisoč slovenskih otrok. Ministrica je znotraj tega posebej omenila program Zdrav življenjski slog, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad in v okviru katerega z novim šolskim letom v 175 osnovnih šolah načrtujejo uvedbo 45-minutne vsakodnevne športne aktivnosti. Ob tem bodo še več pozornosti namenili gibanju srednješolcev; septembra lani so že začeli z izvajanjem programa Mladi za mlade, s katerim želijo dijake in študente spodbuditi k aktivnejšemu preživljanju prostega časa in jim omogočiti dodatne brezplačne strokovno vodene ure s športno vsebino.