V Škrlovcu v Kranju že od januarja potekajo srečanja v okviru projekta OrientAkcija, prek katerega si prizadevajo za socialno aktivacijo žensk iz albanske skupnosti na Gorenjskem. Foto: Tina Dokl

Pomoč pri vključevanju v družbo

V Škrlovcu v Kranju že od januarja potekajo srečanja v okviru projekta OrientAkcija, s pomočjo katerega si pod okriljem Zavoda Tri iz Škofje Loke prizadevajo za socialno aktivacijo žensk iz albanske skupnosti na Gorenjskem.

Socialna vključenost žensk iz albanske skupnosti in povečanje njihovih zaposlitvenih možnosti sta glavna cilja projekta OrientAkcija, v okviru katerega se od ponedeljka do četrtka v prostorih Škrlovca v Kranju srečuje petnajst žensk albanske narodnosti. Nina Arnuš iz Zavoda Tri verjame, da jim bodo na ta način pomagali pridobiti socialne veščine in pripomogli k odpravljanju funkcionalnih ovir, pri čemer udeleženke spodbujajo tudi k razvoju lastne socialne mreže. »Upamo, da bomo povečali osebno motivacijo za reševanje zahtevnejših življenjskih in socialnih situacij,« je pojasnila Nina Arnuš. Za projekt, ki traja osem mesecev, jim je prek razpisa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uspelo pridobiti tudi sredstva Evropskega socialnega sklada. Srečanja v Kranju bodo potekala do sredine prihodnjega meseca, potem pa naj bi podobno skupino oblikovali tudi na Jesenicah, je razložila Nina Arnuš.

»Rada bi izboljšala znanje slovenščine in spoznala nove ljudi, ko bodo otroci odrasli, pa si želim najti tudi zaposlitev,« nam je zaupala udeleženka srečanj v Škrlovcu Vjollca Dukolli iz Kranja. Podobno razmišlja Daka Lumturije iz Cerkelj, ki v Sloveniji živi že deset let. Doslej niti ni iskala zaposlitve, ker je doma skrbela za majhne otroke, v prihodnje pa ima cilj najti tudi plačano delo. »Na dosedanjih srečanjih smo pridobile številna koristna znanja,« je zadovoljna. Pri premagovanju jezikovnih in drugih ovir jim kot kulturna mediatorka pomaga Faila Pašić Bišić, ki pozna okolje, iz katerega prihajajo, in govori njihov jezik. »Naš cilj je socialna aktivacija žensk, ki se srečujejo s številnimi ovirami pri vključevanju v slovensko družbo zaradi jezikovne pregrade in izredno tradicionalnega načina življenja, ki je še vedno zelo patriarhalen,« je razložila in dodala, da so si zastavili za cilj, da jih v treh mesecih in pol, kolikor trajajo srečanja, opolnomočijo do te mere, da se lahko tako finančno kot socialno osamosvojijo ter postanejo aktiven del družbe. »Obenem si želimo, da v večji meri participirajo na trgu dela, saj gre za mlade, zdrave in sposobne ženske, ki imajo delovne navade in potrebujejo zgolj malce pomoči pri vstopanju na trg dela.« V sklopu vsakodnevnega peturnega druženja jim tako nudijo številna funkcionalna znanja, od učenja slovenskega jezika do računalniškega in finančnega opismenjevanja, obenem pa jih z obiski različnih podjetij in institucij seznanjajo s potencialnimi delodajalci v občini Kranj in ljudmi, ki jim pri tem lahko pomagajo. »Na te ženske pogosto gledamo s predsodki, da so del zaprte družbe in si niti ne želijo integracije ter da jih zaposlitev ne zanima. A v poglobljenih pogovorih z njimi smo ugotovili, da imajo zelo visoke ambicije in da si zelo želijo biti del družbe, potrebujejo pa nekoga, ki bi jim pri tem pokazal pot,« je poudarila Faila Pašić Bišić.

Obenem bi radi spodbudili njihovo vključevanje v društva, prostovoljno delo in podobno ter tako še razširili njihovo socialno mrežo. »Želimo, da bi se po zaključku programa tudi same organizirale in postale bolj samoiniciativne. Med njimi so namreč ženske, ki že več let živijo v Sloveniji, a še nikoli niso bile zunaj Kranja, če odštejemo odhode na Kosovo. Ne vedo, kje je Bled ali recimo Prešernov spomenik v Ljubljani. Že to funkcionalno odrinjenost bi radi presegli,« je končala Faila Pašić Bišić.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 12. maj 2021 / 09:21

Zgodbe srečnih ljudi

Pisateljica ter predavateljica Maria Ana Kolman iz Preddvora je raziskovalka kulture, mitologije in ljudskega zdravilstva Sibirije. Še povsem sveže je njeno knjižno delo Altajske zgodbe.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 20:12

Zapeli bodo po loško in gorenjsko

Na 17. Večeru slovenskih viž v narečju, ki ga bo 9. junija v Škofji Loki priredil Radio Sora v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton, bo občinstvo slišalo devet novih viž v sedmih različnih narečjih...

GG Plus / nedelja, 14. maj 2017 / 19:15

Korenine in veje Jurijevega drevesa

Jurij Kumer s Hotavelj je v knjigi Korenine in veje mojega drevesa zbral veliko podatkov o svojih prednikih, opisal svojo življenjsko pot in zapisal marsikatero zanimivost o Vresjakovi domačiji.

Kultura / nedelja, 14. maj 2017 / 19:13

Vezi med človekom in naravo

V Layerjevi hiši je do konca maja na ogled zanimiva razstava z ekološkim pridihom Kamni ustvarjalke Anje Podreka.

Razvedrilo / nedelja, 14. maj 2017 / 19:06

Paleta okusov

Teden v Kranjski Gori je minil v kulinaričnem vzdušju. Med 8. in 11. majem je namreč Zgornjesavska dolina gostila Mednarodni kulinarični festival 2017. Dobili pa smo tudi letošnjo Tuševo kuharsko zvez...

GG Plus / nedelja, 14. maj 2017 / 19:03

Novi Slovenski biografski leksikon

»BERGINC, lvan (domače ime, vzdevek Štrukelj), gorski vodnik, alpinist (r. 20. 4. 1867, Trenta; u. 24. 5. 1926, Trenta). Oče Anton, kmet, mati Ana (Jožefa), r. Stergulc. / V mladosti se je...