Matej Grum (desno) in biatlonec Rok Tršan, ki je z Matejevim puškinim kopitom zelo zadovoljen. Posnetek je nastal v biatlonskem centru na Pokljuki. / Foto: Tina Dokl

Puške z njegovim kopitom zmagujejo v biatlonu

Tržičan Matej Grum je že kar nekaj svetovno znanih biatlonskih imen navdušil s kakovostno izdelanimi puškinimi kopiti, ki jih v večji meri naredi ročno, po meri in željah tekmovalcev. Biatlonci so z njimi posegali po najvišjih mestih na nedavnih olimpijskih igrah v Pjongčangu in tudi drugih večjih tekmovanjih.

Matej Grum je že kot otrok rad oblikoval lesene predmete, izučil se je za poklic splošnega mizarja-modelarja ter nabiral izkušnje kot mizarski vajenec. Kasneje je v begunjskem Elanu sodeloval pri izdelavi jadralnih letal. Tam se je seznanil s kompoziti in ugotovil, da kombinacija lesa in karbona tvori zelo kakovosten material, vendar takrat še ni vedel, da mu bo to novo pridobljeno znanje prišlo prav pri izdelavi puškinih kopit. Z biatlonskimi kopiti se je spoznaval v letih, ko je manjše popravke na orožju opravljal pri bratrancu, uspešnem biatloncu Tomasu Globočniku.

Prvo pravo puškino kopito za biatlon je naredil za hčerko Antheo. »Anthea je tekmovala v mladinski selekciji, v kategoriji, ko tekmovalci dobijo puške standardizirane oblike in ne puškinega kopita, narejenega po njihovi meri. Moje prvo kopito za hčerko je bilo že nekoliko bolj dodelano od standardiziranih,« se spominja Matej Grum.

Širšo prepoznavnost prinesla ukrajinska ekipa

»Prvi je moj izdelek opazil trener švedske vojaške biatlonske ekipe, ki se je na Pokljuki pripravljala na mednarodne vojaške športne igre. Dogovorila sva se, da izdelam kopito za njegovega sina, ki je levičar. Z izdelkom sta bila zadovoljna, zato sem dobil še nekaj naročil.« Na Pokljuki večkrat trenirajo tudi češke biatlonske ekipe in v preteklih letih je Matej Grum izdelal nekaj kopit tudi za njihove mladinske reprezentante.

»Če govorim o širši prepoznavnosti, sem jo dosegel s sodelovanjem z žensko ukrajinsko ekipo, njihov trener je že nekaj let Uroš Velepec. Kmalu po njegovi zasedbi mesta glavnega trenerja ukrajinskih biatlonk so mi zaupali izdelavo kopit za svoji tekmovalki najvišjega ranga ter dobitnici zlatih olimpijskih medalj iz Sočija Oleno Pidhrušno ter Julio Džhima. Takrat so moji izdelki dobili obliko, kot jo imajo danes, kajti z Ukrajinkami smo delali korekcije kar nekaj mesecev. Žal je njihove rezultate na letošnji olimpijadi močno okrnila bolezen v ekipi,« je pojasnil Grum.

Kasneje je sodeloval tudi z ruskimi, beloruskimi in kazahstanskimi tekmovalci. Za prihodnjo sezono je dogovorjen še z japonsko ekipo in edino Britanko, ki tekmuje v svetovnem pokalu.

Poslikava samoroga pritegnila medije

Na olimpijskih igrah v Pjongčangu je prijetno presenetila mlada češka tekmovalka Marketa Davidova, tako z rezultati, še bolj pa s prepoznavnostjo svoje s samorogi poslikane puške, ki so jo opazili številni svetovni mediji. »Zgodba z Marketo se je zgodila zelo hitro. Iz češke mladinske ekipe so se obrnili name oktobra lani. Mislil sem, da gre za naročilo za naslednjo sezono, a se je izkazalo, da se mudi in da moram kopito izdelati že do 20. decembra 2017. Izdelal sem ga brezplačno, to sem obljubil že lani, ko so češki mladinci z mojimi kopiti na svetovnem mladinskem prvenstvu dosegali res odlične rezultate. Marketo je izbral trener mladinske reprezentance Vlastimil Vavra, s katerim res izvrstno sodelujeva, razlog pa je bil ta, da Marketa spada med najbolj perspektivne češke biatlonke. To je bilo tudi moje prvo kopito za člane češke A-ekipe, ki ima sicer svojega proizvajalca. Marketa Davidova je z novim kopitom uspešno tekmovala na letošnjih zimskih olimpijskih igrah, en teden kasneje pa se je od mladinskih vrst poslovila z osvojenima zlatom in srebrom na mladinskem svetovnem prvenstvu v Estoniji,« je pojasnil Matej Grum.

Njegov prijatelj Jure Možina iz Žirov, ki je strokovnjak za fine poslikave, je s t. i. tehniko airbrush kopitu s poslikavo samoroga dal poseben pečat. »To so že podrobnosti. Biatlon je postal šport, zanimiv za televizijske prenose in sponzorje, in od tod tudi želja po večji prepoznavnosti osebnih pušk tekmovalcev, medtem ko smuči, palice in čevlji ostajajo standardizirani,« je še razložil Grum, ki mu je bila še bolj zanimiva poslikava puškinega kopita z motivom snežnega leoparda, spet druga tekmovalka je želela motiv kačjih lusk na puški. Na še ne tako oddaljenih olimpijskih igrah v Pjongčangu je imela v zlati beloruski ženski štafeti tekmovalka Irina Kryuko prav tako puškino kopito Mateja Gruma.

Kopito tudi za Malijevo in Bauerja

»Da se razumemo, tega še vedno naredim malo, bolj ljubiteljsko. Proizvajalcev je v Evropi kar nekaj, ampak takih, ki bi izdelali kopito popolnoma po meri in željah tekmovalcev, pa ni prav veliko,« je povedal Matej Grum, ki je sicer zaposlen v Slovenski vojski. Težko je reči povprek, kako pogosto tekmovalci menjajo puškina kopita. »Kot vem, ima Bjorndalen, ki na splošno velja za najboljšega biatlonca vseh časov, že vso kariero eno in isto kopito. Vsaka menjava kopita sicer po izkušnjah tekmovalcev prvi trenutek pripelje do malo slabšega rezultata, potem pa se obrne. Kot pravijo, en korak nazaj, dva naprej ..., vendar pa v primeru Davidove ni bilo tako, saj se je ravno z novim kopitom in boljšim streljanjem uspela uvrstiti v češko olimpijsko ekipo.«

Kvalitetno puškino kopito izpod rok Mateja Gruma so morali najprej prepoznati tujci, da je očitno svojo vrednost dobilo doma. Prvi puškini kopiti je naredil za Andrejo Mali ter Klemena Bauerja. Ob pripravi članka se nam je na Pokljuki pridružil mladi Rok Tršan, ki je pred tremi leti iz teka na smučeh prešel k biatlonu, prvo kopito pa je bilo na priporočilo njegovega tedanjega trenerja Uroša Velepca ravno Matejevo. Rok Tršan je povedal, da je skozi prvi dve leti dobil tisti pravi občutek, kakšno kopito mu najbolj ustreza, in pred aktualno sezono sta se z Matejem dogovorila za novega. Prepoznali ga boste po živo zeleni barvi.

Cena: okrog tisoč evrov

Kako Matej Grum razmišlja za naprej? »Lani sem registriral dejavnost izdelave športnih rekvizitov, vendar puškina kopita za biatlonce še vedno delam po tako konkurenčni ceni, da sem si s prodajo pokril samo material in stroške razvoja. Moja cena se giblje okrog tisoč evrov za kopito, kar je ugodno glede na čas, ki mi ga vzame večinoma ročno delo. Kombiniram les in karbon, od lesa izbiram javor, lipo, oreh. V izdelavo enega kopita vložim okrog petdeset ur. Bo pa potreben razmislek, kako široko – tudi glede na odmerjen prosti čas zaradi redne službe – bom šel z izdelavo puškinih kopit, kajti zanimanje biatloncev za moje rekvizite je vse večje,« razmišlja Matej Grum.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / sreda, 20. januar 2021 / 13:31

Zimske radosti

Sneg je letos že zgodaj pobelil Gorenjsko in otrokom tako omogočil obilo možnosti za zabavo na snegu, v zadnjih dneh, ko je bolj mrzlo, pa tudi na ledu.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

Merkur izboljšal dobičkonosnost

Nakelska družba Merkur trgovina je lani ustvarila več kot devet milijonov evrov dobička iz poslovanja, desetino so ga namenili za nagrajevanje zaposlenih.

Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

V Petrolu predlagajo šestnajst evrov dividende

Kranj – Delničarji Petrola bodo na skupščini 26. aprila v osrednji točki dnevnega reda obravnavali poročila o lanskem poslovanju in o uporabi bilančnega dobička. Uprava predlaga, da bi ves bilančni...

Zanimivosti / nedelja, 18. marec 2018 / 21:16

Najvažnejša točka v izobrazbi slepih

Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega. Tako pravi zapis na hrbtni strani monografije o Minki Skaberne, ki je pred stoletjem ust...

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 21:11

Dediščina industrializacije

V sedemdesetih letih so kustosi Gorenjskega muzeja začeli raziskovati tudi teme iz novejšega časa po letu 1945. Na terenu so zbirali predmete, fotografije in drugo dokumentarno gradivo.

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 16:38

Slepim berejo tudi dramski igralci

Pred kratkim je stoto obletnico svojega nastanka praznovala Knjižnica slepih in slabovidnih v Ljubljani, ki je dobila ime po svoji ustanoviteljici Minki Skaberne, Kranjčanki, ki je imela veliko zaslug...