Živeti z demenco

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / nedelja, 11. marec 2018 / 14:04

Idealno je, da človek z demenco čim dlje živi v krogu svoje družine, saj se njene ljubezni ne da nadomestiti. Pri tem pa je pomembno tudi, da je okolica (sosedje, prijatelji, znanci) seznanjena, da ima oseba demenco.

Vsak človek po svoje doživlja demenco oziroma niti dva bolnika je ne doživljata enako. Za okolico je najpomembneje, da znajo sprejeti osebo z demenco takšno, kot je, ter prepoznati in upoštevati potrebe in želje, saj to povečuje občutek varnosti in naklonjenosti, ki sta za nadaljnji potek bolezni zelo pomembna, poudarja Mojca Koligar, strokovna delavka na Ljudski univerzi Kranj, kjer deluje Demenci prijazna točka. V Sloveniji večina obolelih za demenco živi v domačem okolju. Tako svojci običajno predstavljajo glavni vir pomoči oboleli osebi. Pomembno je, da se poučijo o bolezni in njenih pojavnih oblikah ter pridobijo znanje o ravnanju in komunikaciji z osebami z demenco. Znanje omogoča varnost in pravilno ravnanje ter lepo skupno življenje. Pri tem so svojcem lahko v pomoč društva za pomoč pri demenci.

"Večina oseb z demenco ima voljo, željo in potrebo po izvajanju aktivnosti, vendar jim pri tem manjka organizacijskih sposobnosti, sposobnost načrtovanja, izvajanja in dokončanja še tako preprostih aktivnosti iz vsakdanjega življenja. Tako je pomembno, da se jim ne odvzamejo vse naloge le zato, ker jim je nekaj težje narediti kot nekoč. Ni pomemben rezultat opravila,  temveč občutek koristnosti in samopotrjevanja. Dobrodošla so preprosta gospodinjska opravila, pomirja jih delo na vrtu in okoli hiše, zlaganje oblačil, časopisov, knjig in orodja. Zaželene so tudi enostavne miselne aktivnosti, ki spodbujajo uporabo preostalih spominskih sposobnosti. Takšna spodbuda je lahko pogovor o dnevnih dogodkih ali prijetnih spominih. Lahko so tudi nezahtevne igre, vendar ne takšne, da bi osebe z demenco spravile v zadrego in spomnile na njihove težave in nezmožnosti. Na dobro počutje vplivajo tudi jutranja telovadba, gibanje na svežem zraku, aktivnosti, povezane z njihovim poklicem, in utrjevanje ročnih spretnosti," svetuje Mojca Koligar.

Po postavljeni diagnozi je treba osebo z demenco počasi spodbujati k ureditvi nekaterih pomembnih življenjskih področij, kar vključuje ureditev prenosa lastništva nepremičnin, pooblastilo za upravljanje bančnih računov, zavarovanj, prevzemanje pošte, dajanje soglasja za morebitne operacije itd., še poudari Koligarjeva in doda: "Smiselno je preveriti, do katerih zdravstvenih in socialnih pravic je oseba upravičena ter sčasoma vložiti zahtevo za skrbništvo. Predvideti je treba tudi spremembe v hiši: preureditev sanitarnih prostorov, povečanje osvetlitve, zmanjšanje hrupa, izključitev vseh virov nevarnosti, zavarovanje stopnic, neravnih tal, umaknitev zdravil, čistil in drugih nevarnih predmetov."

(V naslednji izdaji priloge Zdravje & lepota pa bomo pisali o pravicah oseb z demenco.)