Šestdeset let Krvavca

Smučišče na Krvavcu letos praznuje šestdesetletnico. Jubilej so počastili minulo soboto s pestrim dogajanjem na Krvavški plaži.

Grad – Do rojstnega dne sicer manjka še nekaj mesecev. Žičnica iz Zanjivca je namreč z obratovanjem začela 2. avgusta 1958, a ker je Krvavec, kljub temu da se v zadnjih letih vse bolj usmerja tudi v poletni turizem, še vedno najbolj znan po smučarskih užitkih, je bilo bolj smiselno praznovanje organizirati na vrhuncu zimske sezone.

Žičnica je bila mejnik

Preteklo soboto so se tako na znameniti Krvavški plaži zbrali nekateri pionirji smučanja na Krvavcu, brez katerih današnjega smučišča ne bi bilo. Peter Slatnar se še dobro spomni njegovih začetkov, saj je službo žičničarja nastopil en dan, preden so pognali za tisti čas zelo sodobno napravo s štiridesetimi odprtimi in dvajsetimi kabinskimi dvosedeži. »Žičnica je bila takrat prava atrakcija. A na vrhu ni bilo nobenih naprav. Smučarji so v glavnem po krvavških pobočjih hodili peš,« se spominja prvi krvavški žičničar, ki je v prvih letih mnogokrat tudi sam teptal sneg, saj o modernih teptalcih snega še ni bilo govora.

Prvi smučarji so po besedah poznavalca zgodovine smučanja Aleša Gučka na Krvavec prihajali že po letu 1910, od leta 1936 pa je na Krvavcu delovala tudi šola smučarskega učitelja Roberta Kumpa. A prav žičnica z Zanjivca je pomenila prelomnico in omogočila razvoj smučarskega turizma na Krvavcu. Sledile so nove naprave, med njimi prva sedežnica leta 1966, ki so jih v prihodnjih letih sledile še druge naprave.

Pomemben mejnik je pomenilo tudi umetno zasneževanje v devetdesetih letih, brez katerega si pravega smučarskega turizma ne moremo več predstavljati. »Že leta 1994 smo uspeli narediti del tehničnega zasneževanja, ki pa je bil vezan na sanitarno vodo. Glavna težava je bila, da je bila voda pretopla. Tako se je rodila ideja, da vodo akumuliramo in zgradili smo jezero na vrhu Zvoha, ki je bilo narejeno leta 1996,« je povedal Tone Jerič, dolgoletni vodja žičnic RTC Krvavec. Še vedno pa je brez sodelovanja narave v začetku smučarske sezone težko zagotoviti zadostno količino snega.

Izzivov ne bo zmanjkalo

Tudi zato v prihodnje izzivov za Krvavcu ne bo zmanjkalo. Po besedah Srečka Retuznika, direktorja RTC Krvavec, bodo tudi v prihodnjih letih največ naporov vlagali v umetno zasneževanje ter posodabljanje in izgradnjo nove opreme. Gradbeno dovoljenje za umetno jezero že imajo, prav tako tudi za novo šestsedežnico na Jezercih, s katero bi dobili nov pristop na Krvavec.

Investicije so v največji meri odvisne od zadostnih financ. Krvavec je lani sicer zabeležil rekordno sezono in okoli 5,3 milijona evrov prometa. Tudi tokratna zima na Krvavcu pa bo dobra. V prvih dveh letošnjih mesecih je promet višji kot lani, kar kaže tudi na to, da bo letošnja izredno dobra, pravi direktor RTC Krvavec, kjer se vse bolj usmerjajo tudi v poletni program, saj se turizem na Krvavcu že nekaj časa ne konča, ko skopni sneg.

»Lani smo več kot deset odstotkov prometa zabeležili prav s poletnim programom. Vsako leto dodamo kakšen produkt, seveda pa je možnosti za izboljšave še precej,« je še dodal Retuznik.

Pestro dogajanje ob praznovanju obletnice so začinili tudi z bogatim družabnim programom. Med drugim so se obiskovalci lahko pomerili z legendama slovenskega smučanja Bojanom Križajem in Juretom Koširjem, radovednost so vzbujali člani Društva Rovarji, opremljeni s starodobno smučarsko opremo, za glasbeno popestritev pa je poskrbela skupina Šank Rock. Ob tej priložnosti pa so predsednici društva Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje Aniti Ogulin predali ček v vrednosti 5151 evrov, ki so jih v dobrem mesecu in pol zbrali z darovanjem šestdeset centov od vsake prodane vstopnice. Z donacijo bodo pomagali otrokom iz socialno šibkih družin pri razvoju njihovih talentov.