Zadnji ledeni lovci posvečeni Eli

Dokumentarni film Zadnji ledeni lovci je nastal v sodelovanju režiserjev Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja. Drugi snemalni dan je ekipo doletela tragedija. Jure, v čigar glavi je med fotografiranjem na Islandiji nastala ideja filma, je v Bruslju nenadoma umrl v spanju. Film je zaradi tega posvečen Juretovi hčerki Eli, ki je bila ob očetovi smrti stara komaj pol leta.

S projektom je štiričlanska ekipa vse­eno nadaljevala. Dva meseca so preživeli v krogu inuitskih družin na Grenlandiji.

»Dokumentarni film je živa stvar, sproti smo se morali prilagajali težkim razmeram, predvsem nas je pestil hud mraz,« pripoveduje Rožle Bregar.

V filmu slišimo štiri različne jezike: »Lahko si mislite, da smo imeli s komunikacijo precej težav, sporazumevali smo se z rokami in risbami,« nadaljuje. Izvemo, da pri Inuitih velja pregovor, da ko bodo prenehali loviti na ledu in jesti to, kar ulovijo, ne bodo več obstajali kot narod. »Večkrat smo jedli surovega tjulnja, kar res ni bilo užitno,« še pove Rožle.

Celovečerec pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes v neusmiljenem naravnem okolju grozi izginotje. Film predstavlja zadnje poglavje v njihovi dolgi in bogati zgodovini. Območje vzdolž obale vzhodne Grenlandije je eno od najredkeje poseljenih krajev na Zemlji. Zaradi izolacije, ki jo je povzročila ledena kapa, tam ni bilo kolonizacije, prav tako je bilo to območje neznano vsem z izjemo lokalnega prebivalstva. A kljub temu je moderni svet le vstopil tudi sem in v preteklih sto letih so se prebivalci morali spopasti z dramatičnimi spremembami. Svet Inuitov se spreminja izjemno hitro, predvsem zaradi belega človeka, ki se je s svojimi zakoni vsilil v njihovo kulturo. Film Zadnji ledeni lovci problematizira širšo tematiko in vleče vzporednice z modernim svetom. Globalizacija in družbene spremembe domorodna ljudstva siromašijo tradicionalnega načina življenja in pristnih človeških vezi. Hkrati nakazuje pomembnost ostalin preteklosti, ki se na tem koncu sveta prenašajo iz roda v rod. Film gledalcu približa pokrajino, ki jo oblikujejo ledeniki, kristalno čista voda ter živopisna, redka naselja. Opozarja tudi na pomen podnebnih sprememb, ki imajo močan vpliv na pokrajino in lahko povzročijo izumrtje določenih živalskih vrst, ter odpira vprašanje, ali je razvoj turizma za prebivalce, ki se vse pogosteje soočajo z revščino, dejansko dobra rešitev.

Zrelost dela Zadnji ledeni lovci je v tem, da z uporabo filmskih izraznih sredstev bolj prikazuje kot pojasnjuje in s tem ustvari dejansko sliko skupnosti in njenega osupljivega habitata.

Zadnji ledeni lovci so na Festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu prejeli nagrado Vilka Filača za najboljšo fotografijo, na Mednarodnem festivalu filmske glasbe Tenerife pa nagrado za najboljšo glasbo. Film je odkupila tudi največja evropska televizija za dokumentarne filme Arte in tako so Zadnje ledene lovce začeli pred kratkim predvajati po izbranih kinih Art kino mreže Slovenije. Premierno smo si ga ogledali v Linhartovi dvorani v Radovljici, kjer je projekciji sledila tudi predstavitev filmske ekipe in pogovor z režiserjem Rožletom Bregarjem; konec tedna, v petek, 2. marca, pa si film lahko ogledate tudi v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.