Mladi kmetje želijo sodelovati

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Gospodarstvo / / 09:12

Zveza slovenske podeželske mladine želi mlade kmete aktivno vključiti v sooblikovanje kmetijske politike, zato bodo v sodelovanju z občinami prirejali srečanja mladih kmetov. Med prvimi se je odzvala Občina Kamnik, ki je takšno srečanje gostila v ponedeljek.

Kamnik – Kot nam je povedala predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine Doris Letina, vodja Skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko, so poziv za soorganizacijo srečanj mladih kmetov poslali na vse slovenske občine, a odziv ni bil velik. Le kakšnih trideset občin je prepoznalo pomen tovrstnih dogodkov, med prvimi je bila tudi Občina Kamnik.

»Mladi kmetje so prihodnost slovenskega kmetijstva in tudi lokalnih skupnostih – ne le, da pridelujejo hrano in zagotavljajo zaposlitve, ohranjajo tudi krajino in skrbijo za okolje. S povezovanjem in sodelovanjem, kar med mladimi kmeti do sedaj ni bila praksa, želimo, da se njihove pobude slišijo v lokalni skupnosti, saj bomo le tako lahko izboljšali trenutno stanje v kmetijstvu. Prav občine namreč lahko naredijo največ,« je povedala Doris Letina.

V Kamniku se je zbrano dvaindvajset kmetov, starih od 18 do štirideset let, ki so najprej prisluhnili pozdravu župana Marjana Šarca, nato jim je Marija Kos iz občine predstavila aktualni občinski razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini, kmetijski svetovalec Anton Jamnik je spregovoril o rabi kmetijskih zemljišč v letu 2017 za območje občin Kamnik, Komenda in Mengeš, Doris Letina pa je predstavila smernice kmetijske politike po letu 2020.

A najpomembnejši del srečanja je bilo delo po skupinah, v okviru katerega so mladi kmetje govorili o konkretnih pobudah in težavah, s katerimi se srečujejo. Kot so med drugim poudarili, si želijo bolj pogoste spremembe prostorskih načrtov, nižje komunalne prispevke, manj birokracije, več denarja za kmetijstvo, strožje pogoje za črpanje denarja na občinskem razpisu, ureditev pokrite tržnice ali trgovine za lokalne pridelke, več kmetijskih površin, več denarja za kastracijo in sterilizacijo zapuščenih živali. Izpostavili so tudi težave rastočega turizma in preskromno spodbujanje uporabe lokalnih pridelkov – tudi v vrtcih in šolah. Predlagali so tudi, da bi se srečali vsaj dvakrat letno (v Kamniku znova novembra), da bi uredili skupno uporabo kmetijske mehanizacije in da bi na splošno bolj sodelovali in bili enotni.