Postni prt v baziliki na Brezjah

Postni prt tudi na Brezjah

Naslikala ga je slikarka Maša Bersan Mašuk in na njem z osrednjo podobo križanega in dvajsetimi prizori iz Stare in Nove zaveze oživlja zgodbo odrešenja in cerkvenega leta.

Brezje – Na pepelnično sredo zvečer sta provincial slovenske frančiškanske province pater Marjan Čuden in rektor Marijine bazilike na Brezjah dr. Robert Bahčič v stranskem oltarju blagoslovila 3,6 metra visoki in 2,2 metra široki postni prt, ki ga je naslikala akademska slikarka ruskega rodu Maša Bersan Mašuk, ki živi na Ljubnem. Brezjanski postni prt, ki bo do velikega petka visel na steni kapele, je po besedah umetnostnega zgodovinarja dr. Andreja Dobleharja drugi v Sloveniji. Prvega so izobesili na Prevaljah. Brezjanski prt je Maša Bersan Mašuk v akrilni tehniki naslikala na juti. Nad pol leta ga je risala na tleh, kleče v svojem ateljeju na Ljubnem. V središče je postavila križanega v topli, žareči rdeči barvi, ki ponazarja zmago življenja nad smrtjo, obkroža pa ga dvajset prizorov iz Stare in Nove zaveze: Stvarjenje, Kača v raju, Napoved Marije kot Odrešenikove matere, Kajn ubije Abela, Oznanjenje, Obisk Elizabete, Rojstvo, Darovanje v templju, Beg v Egipt, Dvanajstletni Jezus v templju, Janez Krstnik krsti Jezusa, Cvetna nedelja, Zadnja večerja, Getsemani, Judov poljub, S trnjem kronan, Jezus sreča svojo mater, Vstajenje, ki je osrednji in najbolj izstopajoč motiv nad križanim, Binkošti in Sodba. »Slikala sem z dušo. Ob slikanju sem sama sebe spraševala, kdo sem, zakaj sem in kam grem, ali delam prav, da grem lahko po tej poti naprej,« je povedala umetnica v sredo zvečer.

Poleg dr. Andreja Dobleharja so o prtu govorili pater dr. Robert Bahčič, dr. Andreja Eržen Firšt in Andrej Jeklar, ki se je sprehodil skozi zgodovino postnih prtov, ki so ena od oblik zakrivanja svetih podob, križev in oltarnih prostorov v postnem času. Praksa zakrivanja oltarjev sega v 9. stoletje, običaj pa se je razširil v srednjem veku. Običaj obešanja prtov s svetopisemskimi podobami in prizori iz Kristusovega trpljenja je potem zamrl. Najbolj se je ohranil na avstrijskem Koroškem, kjer imajo na Krki/Gurku največji in najlepši postni prt v Evropi, ki meri 80 kvadratnih metrov. Obešajo jih tudi v nekaterih drugih koroških cerkvah, kjer si jih ogleda vedno več romarjev iz Slovenije. Brezjanski prt, ki ga bodo odslej v baziliki obešali vsako leto, je umetniško delo, vredno ogleda.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 07:00

Šestaka v Škofji Loki

Neža & 6ak: škofjeloško športno društvo z zanimivim imenom in zvenečimi trenerskimi imeni iz vrst atletike. Za skoraj sto mladih skrbijo zakonca Matija in Marija Šestak, Neža Hafner in Jože Vrtačič.

Objavljeno na isti dan


Tržič / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Priporočila podjetju Bios

Nadzorni odbor Občine Tržič je pripravil poročilo o rednem nadzoru občinskega podjetja Bios za leto 2006, s katerim je seznanil občinski svet na februarski seji.

Zanimivosti / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Pestro kulturno dogajanje

Člani Kulturnega društva Tabor Podbrezje so imeli lani vrsto prireditev, ki so popestrile življenje v vasi.

Škofja Loka / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Petdeset smeri za petdeset let

Franc Langerholc - Cac si je darilo za rojstni dan pripravil kar sam, saj mu je uspelo, da je v enem dnevu preplezal kar petdeset športno plezalnih smeri.

Gospodarstvo / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

V Merkurju rast na vseh področjih

V četrtek je nadzorni svet Merkurja na redni seji obravnaval nerevidirano letno poročilo Skupine Merkur v lanskem letu in ugotovil, da je bilo poslovanje uspešno.

Splošno / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Njeni in naši sladki spomini

V Galeriji Ivana Groharja razstavlja mlada slikarka Barbara Kastelec iz Žirov. Njena obetavnost je že prerasla v odlično avtorico z razpoznavnim slikarskim slogom.