Postni prt v baziliki na Brezjah

Postni prt tudi na Brezjah

Naslikala ga je slikarka Maša Bersan Mašuk in na njem z osrednjo podobo križanega in dvajsetimi prizori iz Stare in Nove zaveze oživlja zgodbo odrešenja in cerkvenega leta.

Brezje – Na pepelnično sredo zvečer sta provincial slovenske frančiškanske province pater Marjan Čuden in rektor Marijine bazilike na Brezjah dr. Robert Bahčič v stranskem oltarju blagoslovila 3,6 metra visoki in 2,2 metra široki postni prt, ki ga je naslikala akademska slikarka ruskega rodu Maša Bersan Mašuk, ki živi na Ljubnem. Brezjanski postni prt, ki bo do velikega petka visel na steni kapele, je po besedah umetnostnega zgodovinarja dr. Andreja Dobleharja drugi v Sloveniji. Prvega so izobesili na Prevaljah. Brezjanski prt je Maša Bersan Mašuk v akrilni tehniki naslikala na juti. Nad pol leta ga je risala na tleh, kleče v svojem ateljeju na Ljubnem. V središče je postavila križanega v topli, žareči rdeči barvi, ki ponazarja zmago življenja nad smrtjo, obkroža pa ga dvajset prizorov iz Stare in Nove zaveze: Stvarjenje, Kača v raju, Napoved Marije kot Odrešenikove matere, Kajn ubije Abela, Oznanjenje, Obisk Elizabete, Rojstvo, Darovanje v templju, Beg v Egipt, Dvanajstletni Jezus v templju, Janez Krstnik krsti Jezusa, Cvetna nedelja, Zadnja večerja, Getsemani, Judov poljub, S trnjem kronan, Jezus sreča svojo mater, Vstajenje, ki je osrednji in najbolj izstopajoč motiv nad križanim, Binkošti in Sodba. »Slikala sem z dušo. Ob slikanju sem sama sebe spraševala, kdo sem, zakaj sem in kam grem, ali delam prav, da grem lahko po tej poti naprej,« je povedala umetnica v sredo zvečer.

Poleg dr. Andreja Dobleharja so o prtu govorili pater dr. Robert Bahčič, dr. Andreja Eržen Firšt in Andrej Jeklar, ki se je sprehodil skozi zgodovino postnih prtov, ki so ena od oblik zakrivanja svetih podob, križev in oltarnih prostorov v postnem času. Praksa zakrivanja oltarjev sega v 9. stoletje, običaj pa se je razširil v srednjem veku. Običaj obešanja prtov s svetopisemskimi podobami in prizori iz Kristusovega trpljenja je potem zamrl. Najbolj se je ohranil na avstrijskem Koroškem, kjer imajo na Krki/Gurku največji in najlepši postni prt v Evropi, ki meri 80 kvadratnih metrov. Obešajo jih tudi v nekaterih drugih koroških cerkvah, kjer si jih ogleda vedno več romarjev iz Slovenije. Brezjanski prt, ki ga bodo odslej v baziliki obešali vsako leto, je umetniško delo, vredno ogleda.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 2. marec 2019 / 11:49

Gorenjska gosti mlade glasbenike

Letos bodo že tretjič zapored glasbene šole na Gorenjskem gostile tekmovanje mladih glasbenikov TEMSIG. Prvi mladi glasbeniki bodo na tekmovalni oder stopili že v ponedeljek, 4. marca.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 29. december 2006 / 06:00

Komentar: Drugi spol

Po noveli volilnega zakona je morala biti na kandidatnih listah za letošnje lokalne volitve zagotovljena 20-odstotna zastopanost drugega spola, ob parlamentarnih leta 2008 pa naj bi bila...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Sedmica: Meka črnih gradenj

Agonija družine Strojan je, vsaj za zdaj, končana. Država jim je najprej porušila streho nad glavo, takoj za tem pa jih je sprejela v svoje naročje in jih preselila v Roje, v enonadstr...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Orkester je škofjeloški pušeljc

Dalmatinec Ivo Gulič, rojen leta 1935 v Sinju v Dalmaciji, je prevzel vodenje škofjeloškega pihalnega orkestra leta 1957. Pretekli teden se je legendarni "barba" kot kapelnik uradno poslovil od njega.

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Med sosedi

Železna Kapla na avstrijski strani mejnega prehoda Jezerski Vrh je v nedeljo, 24. decembra, spokojna pričakovala sveti večer. Gostinski lokali so bili večinoma zaprti, le trg in o...

GG Plus / petek, 29. december 2006 / 06:00

Reci mi kar Ana

Nasilje je bilo del mojega življenja