Postni prt v baziliki na Brezjah

Postni prt tudi na Brezjah

Naslikala ga je slikarka Maša Bersan Mašuk in na njem z osrednjo podobo križanega in dvajsetimi prizori iz Stare in Nove zaveze oživlja zgodbo odrešenja in cerkvenega leta.

Brezje – Na pepelnično sredo zvečer sta provincial slovenske frančiškanske province pater Marjan Čuden in rektor Marijine bazilike na Brezjah dr. Robert Bahčič v stranskem oltarju blagoslovila 3,6 metra visoki in 2,2 metra široki postni prt, ki ga je naslikala akademska slikarka ruskega rodu Maša Bersan Mašuk, ki živi na Ljubnem. Brezjanski postni prt, ki bo do velikega petka visel na steni kapele, je po besedah umetnostnega zgodovinarja dr. Andreja Dobleharja drugi v Sloveniji. Prvega so izobesili na Prevaljah. Brezjanski prt je Maša Bersan Mašuk v akrilni tehniki naslikala na juti. Nad pol leta ga je risala na tleh, kleče v svojem ateljeju na Ljubnem. V središče je postavila križanega v topli, žareči rdeči barvi, ki ponazarja zmago življenja nad smrtjo, obkroža pa ga dvajset prizorov iz Stare in Nove zaveze: Stvarjenje, Kača v raju, Napoved Marije kot Odrešenikove matere, Kajn ubije Abela, Oznanjenje, Obisk Elizabete, Rojstvo, Darovanje v templju, Beg v Egipt, Dvanajstletni Jezus v templju, Janez Krstnik krsti Jezusa, Cvetna nedelja, Zadnja večerja, Getsemani, Judov poljub, S trnjem kronan, Jezus sreča svojo mater, Vstajenje, ki je osrednji in najbolj izstopajoč motiv nad križanim, Binkošti in Sodba. »Slikala sem z dušo. Ob slikanju sem sama sebe spraševala, kdo sem, zakaj sem in kam grem, ali delam prav, da grem lahko po tej poti naprej,« je povedala umetnica v sredo zvečer.

Poleg dr. Andreja Dobleharja so o prtu govorili pater dr. Robert Bahčič, dr. Andreja Eržen Firšt in Andrej Jeklar, ki se je sprehodil skozi zgodovino postnih prtov, ki so ena od oblik zakrivanja svetih podob, križev in oltarnih prostorov v postnem času. Praksa zakrivanja oltarjev sega v 9. stoletje, običaj pa se je razširil v srednjem veku. Običaj obešanja prtov s svetopisemskimi podobami in prizori iz Kristusovega trpljenja je potem zamrl. Najbolj se je ohranil na avstrijskem Koroškem, kjer imajo na Krki/Gurku največji in najlepši postni prt v Evropi, ki meri 80 kvadratnih metrov. Obešajo jih tudi v nekaterih drugih koroških cerkvah, kjer si jih ogleda vedno več romarjev iz Slovenije. Brezjanski prt, ki ga bodo odslej v baziliki obešali vsako leto, je umetniško delo, vredno ogleda.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 19. maj 2012 / 07:00

Anketa: Učimo se celo življenje

V dneh med 14. in 20. majem na pobudo Andragoškega centra Slovenije letos že sedemnajstič zapored praznujemo Teden vseživljenjskega učenja. Kako se izobražujejo, smo tokrat spraševali mimoidoče v Kome...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Torta in žogica za golf

Dobrodelni turnir prijateljstva za pokal Save in petinsedemdeseti rojstni dan kraljevega igrišča.

Zanimivosti / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Anketa: Ob nalivih še vedno slabo spijo

Kroparjem, ki so doživeli vodno ujmo leta 2007, bo deroča voda, ki je rušila vse pred seboj, za vedno ostala v spominu. Domačine smo povprašali, ali se po končani obnovi počutijo varneje kot prej.

Humor / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Ta je dobra

Kitajska roba Mujo se sprehaja po sarajevski čaršiji in opazi človeka, ki prodaja očala. Ta mu reče: »Bi mogoče imeli res specialna očala?« Mujo: »Naj...

Kultura / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Dežela porisanega papirja

Nekaj na papir. Naj danes bralca, jutri pa obiskovalca in gledalca ne zavede ta nekoliko plah naslov razstave akademskih slikarjev Zvonka Čoha in Milana Eriča v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kran...

Šenčur / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Sprehod ob Kokri tudi poučen

Pet informativnih tabel in geološka piramida na približno 1200 metrov dolgem odseku sprehajalne poti ob Kokri med Visokim in Hotemažami sprehajalca seznanjajo s posebnostmi živahne reke.