Jazbec odhaja v Bruselj

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 16. februar 2018 / 17:50

Guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu se obeta odhod v Bruselj, kjer bo prevzel funkcijo člana odbora in direktorja za načrtovanje in odločanje o reševanju v Enotnem odboru za reševanje.

Jazbec zapušča Banko Slovenije

Boštjan Jazbec predčasno zapušča položaj guvernerja Banke Slovenije, saj ga je Evropska komisija v sredo imenovala za člana odbora in direktorja za načrtovanje in odločanje o reševanju v Enotnem odboru za reševanje. Njegovo imenovanje na novo funkcijo s petletnim mandatom morata sicer potrditi še Evropski parlament in Svet EU. Enotni odbor za reševanje je novi organ evropske bančne unije, ki skrbi za urejeno reševanje bank v težavah s kar najmanjšimi posledicami za davkoplačevalce in gospodarstvo. Jazbec je za Francetom Arharjem, Mitjo Gasparijem in Markom Kranjcem četrti guverner Banke Slovenije, funkcijo pa je prevzel julija 2013. Pred tem ga je na glasovanju v državnem zboru podprlo 77 poslancev, največ od vseh dosedanjih guvernerjev. Njegov mandat je že kmalu po prevzemu funkcije zagotovo najbolj zaznamovala sanacija slovenskega bančnega sistema v drugi polovici leta 2013, ko je država z izrednimi ukrepi dokapitalizirala pet bank za okoli 3,5 milijarde evrov, za okoli štiri milijarde evrov bruto slabih terjatev pa prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank. Obenem je prišlo do izbrisa delnic in obveznic dokapitaliziranih bank v skupni nominalni vrednosti skoraj milijarde evrov.

Cerar: vlada deluje

»Vlada deluje in bo do konca mandata delovala normalno,« je premier Miro Cerar v ponedeljek v državnem zboru odgovoril na poslansko vprašanje Vinka Gorenaka iz SDS glede delovanja vlade do konca mandata. Poslanec namreč meni, da vlada ni več opravilno sposobna, glede na to, da je vse več samostojnih akcij koalicijskih partneric in tudi poslancev SMC. Cerar je pojasnil, da če kakšen poslanec vloži v zakonodajni postopek zakonski predlog, je to njegova pravica. Obžaloval je stavke javnega sektorja, a ob tem zagotovil, da se vlada s sindikati pogovarja. Ob tem je vlada odpravila številne varčevalne ukrepe, zagotavlja stabilnost javnih financ, ukvarja se z vprašanji glede arbitražnega sporazuma in po potrebi predlaga ustrezne akte, je poudaril.

Zavrnitev v Strasbourgu

Notranja ministrica Vesni Györkös Žnidar, ki se je znašla v nenavadni situaciji, da je na Evropskem sodišču za človekove pravice tožila državo, s pritožbo ni uspela. Sodišče je namreč prejšnji teden sporočilo, da je tožbo zavrnilo, ker bi morala Györkös Žnidarjeva najprej izčrpati vse pravne možnosti v Sloveniji. Györkös Žnidarjeva se je sicer zoper Slovenijo pritožila leta 2013, ko je bila še odvetnica. Na sojenju je namreč zagovarjala mariborske vstajnike, ki so bili obtoženi napada na policiste. Od sodnice mariborskega sodišča je na sojenju dvakrat zahtevala izločitev z razlago, da je pristranska. Ker je sodnica dvakratni predlog za izločitev štela za spodkopavanje avtoritete sodišča, jo je kaznovala s 500 evri, zagrozila pa ji je celo z zaporom, kazen pa je kasneje potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru. Po ugotovitvi Evropskega sodišča za človekove pravice bi se morala Györkös Žnidarjeva najprej obrniti še na ustavno sodišče, preden bi lahko poslala tožbo v Strasbourg.

Uvažali človeške glave

Zdravstveni inšpektorat naj bi uvedel nadzor v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaradi uvoza delov človeških trupel za raziskovalne in učne namene. Slovenski mediji so namreč ta teden poročali o preiskavi ameriške zvezne policije FBI v ameriških podjetjih, ki izvažajo dele človeških teles za medicinske in raziskovalne namene, ker naj bi bila nekatera trupla okužena z različnimi boleznimi (MRSA, HIV, hepatitis). Na UKC Maribor so potrdili, da so med letoma 2012 in 2014 uvozili 39 zamrznjenih človeških glav, anatomske preparate pa so potrebovali za izobraževanje specialistov otorinolaringologov, ker da se najzahtevnejših kirurških postopkov pri operacijah grla, vratu, nosu ali ušes ni mogoče učiti drugače kot na človeškem materialu, ki pa ga v Sloveniji niso mogli zagotoviti. Pri uvozu tujih teles ne vidijo ničesar spornega, soglasje pa naj bi po poročanju medijev dala tudi komisija za medicinsko etiko. V UKC Maribor so še pojasnili, da so odločitev za uvoz iz podjetja MedCure sprejeli na podlagi pozitivnih ameriških in evropskih referenc ter podanih zavez o etičnem delovanju te institucije. Ameriškemu podjetju so plačali le stroške prevoza in priprave materiala od 500 do 700 evrov po glavi, kar naj bi bilo po njihovih navedbah bistveno manj, kot bi plačali v Sloveniji. Preprodaja delov človeških teles je sicer v ZDA povsem zakonita, a naj bi bila pomanjkljivo regulirana.