Vstopil v klub petdeset

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Razvedrilo / torek, 6. februar 2018 / 11:03

Zdravko Cankar, najprej Nakljanec in družinski človek, potem pa tudi mizar, gasilec, nogometni zanesenjak, občinski svetnik, konjenik in zbiratelj, je januarja praznoval petdeset let.

Rodbina Cankarjevih že nekaj generacij živi v Naklem, so tudi v daljnem sorodstvu s pisateljem Ivanom Cankarjem. Zdravko se je rodil 3. januarja 1968. Oče je bil direktor Kmetijske zadruge Naklo, mama je bila poslovodkinja v trgovini v Naklem, ko pa je povila Zdravka, je ostala doma. Sorojenca sta Zdenka in Bojan. Zdenka je študij angleščine zaključila v Ameriki, bila tudi stevardesa pri takratni Inex Adrii. Brata sta se po fantovsko večkrat zravsala, a sta povezana še danes. Žal je Zdravko že kot otrok doživel družinsko tragedijo, v prometni nesreči je umrla Zdenka, za seboj pa pustila dveletno hčerko Anjo, ki sta jo njegova starša vzela za svojo. Anja je postala najmlajša »sestrica«.

Pri Cankarjevih so imeli kmetijo, Zdravko se je že pri sedmih letih naučil voziti traktor. Bil je igriv fantič, se smeje spominja: »Ušpičili smo marsikaj. Na vrvico smo privezali denarnico, jo vrgli na rob ceste ob naši živi meji, in ko se je mimoidoči sklonil, da bi denarnico pobral, je ta skrivnostno izginila. Dogodivščine so povezane tudi z zimo. Imeli smo svoje, Cankarjevo smučišče: z vrha hleva po strehi navzdol.« Že kot otrok je zbiral značke, znamke, pločevinke od pijače, cigarete in cigaretne škatlice (čeprav nikoli ni kadil), kasneje se je navdušil nad zbiranjem modelov lokomotiv. »V zbirki imam več kot tisoč kosov lokomotiv, vagonov, kompozicij pa tudi pet različnih železniških maket; ta ''igra'' mi je še danes v sprostitev.« Njegova strast so tudi konji. Kot predsednik Konjeniškega društva Naklo (2000–2014) je organiziral veliko prireditev, med drugim visoka jubileja, stoletnico nakljanske pošte in stoletnico zadružništva. »Bil sem pobudnik večje prepoznavnosti kranjske klobase, ki je doma v Naklem ...«

Leta 1981 je kmetijo Cankarjevih zajel požar, že tedaj je Zdravko rekel, da bo, ko bo velik, gasilec in bo pomagal drugim. To je uresničil, zdaj je namestnik poveljnika in predsednik gospodarske komisije pri PGD Naklo. V otroških letih je treniral nogomet, vendar je moral zaradi smrtne delovne nesreče očeta že pri svojih dvajsetih letih prevzeti gospodarjenje na kmetiji. Je pa kot funkcionar ostal dejaven v nogometu. »Leta 2013 sem s pomočjo še nekaterih nogometnih prijateljev izpeljal projekt izgradnje igrišča z umetno travo v Naklem.« Poslovno se ukvarja z mizarstvom, to je njegova dopolnilna dejavnost na kmetiji. Je politično aktiven, pobudnik ustanovitve občinskega odbora (OO) DeSUS Naklo in od leta 2004 predsednik OO; politično dejaven je tudi širše. Občinski svetnik je od leta 2006, na zadnjih volitvah se je preizkusil kot županski kandidat. Kot pove: »Razvoj kraja mi veliko pomeni, prav na vseh področjih.«

Mlaj za petdeset let so mu postavili gasilski prijatelji. Kot v smehu pove Zdravko, je bilo praznovanje kar naporno z več zabavami. Nazdravil je s sorodstvom, prijatelji, gasilci, sosedi, konjeniki, političnimi somišljeniki, tudi s sokrajanom Karlom Erjavcem. In kako naprej? »Osebno si želim predvsem zdravja, medsebojnega spoštovanja, razumevanja in da bi z družino skupaj doživeli veliko lepih trenutkov.«