Med pranjem avtomobilov sestavlja govore

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / sobota, 3. februar 2018 / 10:15

Stari predmeti, tudi avtomobili, imajo v današnjem času hitrega tempa za mnoge blagodejen učinek in med tistimi, ki so svoje veselje in način sproščanja našli med vozili starejših letnic, je tudi kamniški župan Marjan Šarec.

Marjan Šarec ni eden tistih, ki bi z veseljem odprli vrata svojega doma širši javnosti, saj od vsega najbolj ceni svoj mir, a ob našem obisku, ko ni bilo govora o politiki, nam je pokazal, da v sebi skriva še eno veliko veselje, za katerega ne ve vsak.

»Tole je bil nekdaj naš hlev, tole tukaj pa delavnica mojega očeta, ki je bil mizar in je imel tu notri toliko stvari, da še stopiti nisi imel kam. Pred tremi leti sem se lotil temeljitega pospravljanja in čiščenja, na odpad odpeljal nekaj prikolic predmetov, obdržal le tale star 'ponk' in orodje, zamenjal okna in uredil garaže za svoja vozila, ki so zdaj tudi moje pribežališče. Tu namreč zelo rad preživljam svoj redki prosti čas, pa četudi le sedim in premišljujem v tišini,« nam ob prihodu na dvorišču domače hiše v Šmarci, kjer je bila v času njegove mladosti kmetija, razkaže Šarec. Mizar po srednješolski izobrazbi, diplomirani igralec z nepozabno kariero imitatorja, osmo leto kamniški župan in politik nove generacije v zadnjih letih odkriva svoje veliko veselje do starih vozil in ponosno nas popelje od enega do drugega.

Najprej se usede za volan gasilskega vozila domačega Prostovoljnega gasilskega društva Šmarca, katerega dolgoletni član je tudi sam. »Tole vozilo je še vedno v lasti društva, pri meni je zgolj našlo svoj prostor. Še vedno je tehnično brezhibno in ima vso opremo,« opiše manjše gasilsko vozilo GV-1, ki je bilo narejeno leta 1989. V sosednji garaži je svoje mesto našla osemnajstletna lada niva, ki je po potrebi tudi njegovo drugo službeno vozilo. Z njo namreč ob kakšnih naravnih ujmah obišče kraje kamniške občine; ob žledu pred nekaj leti je z lado kot župan prevozil več kot dva tisoč kilometrov.

V nekdanji delavnici kraljujeta dva rdeča lepotca. Traktor IMT 539 z letnico 1987 in edini starodobnik v njegovi lasti – NSU 1200 C z letnico 1970. Na prvem je po domači njivi in travnikih preživel nič koliko ur, drugega pa je prenovljenega že kupil. Z navdušenjem nam razloži, da ima slednji zračno hlajeni motor v zadnjem delu, da ima 55 »konjev« in neenakomerno razporejeno težo. To pomeni, da je spredaj lahek in ga ob kombinaciji z zadnjim pogonom lahko odnese. To so včasih reševali z vrečo cementa v prtljažniku. Obe vozili sta vozni, obe registrirani in obe očiščeni do sijaja. Traktor je zdaj sicer »počivavšek«, kot mu pravi v svojem značilnem humornem stilu, saj kmetije doma nimajo več. »S pranjem in vzdrževanjem avtomobilov imam res veselje, predvsem pa me to sprošča. Prav ob pranju vozil sestavim večino svojih govorov. Prostega časa je sicer vedno premalo, zato še toliko raje izkoristim take trenutke,« pravi Šarec in poudari, da se med snobi ne počuti dobro, da nerad komplicira in da od vsega najbolj ceni preproste stvari.

Kot družinski človek, oče dveh deklic in mož, si vsako leto seveda privošči tudi nekaj morja in toplic, a ne skriva, da najbolj uživa v svoji domači delavnici, dvorišču in vrtu. Tudi kosi namreč rad, letošnje poletje pa bo večkrat stopil tudi za žar – prijatelji so mu ga nedavno namreč podarili za štirideseti rojstni dan.