Joga, ki umiri tudi nemirne otroke
Franceska Žumer z Bele se že nekaj let ukvarja s kundalini jogo, a ne le sama, pač pa uči tudi druge. Poleg odrasle skupine na Beli z manjšo skupino otrok dela tudi na ljubljanski osnovni šoli, kjer je zaposlena.
Joga je družina starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimi vajami, telesnimi položaji asanami in mentalnim osredotočanjem dosežemo telesno in duševno uravnovešenost. Tudi pri nas veliko ljudi na ta način išče pot k sebi. Franceska Žumer z Bele pri Preddvoru, ki je v mlajših letih veliko hodila po hribih in tekla, se je v zrelejši dobi našla v jogi, kjer skozi fizično aktivnost krepiš koncentracijo in discipliniraš duh. Med različnimi vrstami joge, ki jih tudi pri nas prakticira vse več ljudi, je Franceska Žumer izbrala kundalini jogo.
V pogovoru nam pojasni nekatere posebnosti kundalini joge, ki jo je v Evropo leta 1968 prinesel jogi Bhajan, v Sloveniji pa je bolj znana zadnje desetletje. Tudi pri tej vrsti joge je najpomembnejši dih, z osredotočenjem nanj se začenja vsaka vadba. Na začetku izgovarjajo tudi mantre, zgoščene besede v sanskrtu ali jeziku gurmk, ob čemer izklopijo svoj um in se prepustijo kasnejši meditaciji. S posebnimi položaji rok, mudrami, poskrbijo za pretok energije po telesu. Sledijo vaje za ogrevanje, nato krija, določen program vaj, ki delujejo na določene dele telesa, organe ali pa na telo kot celoto. Krija sestoji iz posameznih asan. Temu sledi meditacija, na koncu pa sproščanje. Pri kundalini jogi asane spremlja tudi glasba in tudi vsakokratno prakso sklenejo s petjem manter in nekaterih pesmi. Franceska, ki govori o številnih pozitivnih učinkih vaj in meditacij, svoje veščine za krepitev telesa in duha nima le zase. Že skoraj štiri desetletja dela v šolstvu: najprej je bila zaposlena na osnovni šoli v Cerkljah, potem v domačem Preddvoru in krajši čas na kranjski gimnaziji, sedaj pa že več kot dve desetletji na ljubljanski šoli v Poljanah, kjer je knjižničarka, poleg tega pa otrokom nudi tudi individualno učno pomoč. »Kundalini jogo, prirejeno za potrebe osnovnošolskih učencev, lahko uspešno vključimo tudi v vzgojno-izobraževalno delo,« je prepričana sogovornica, ki je to možnost novembra lani predstavila na festivalu kundalini joge. »V šoli sem uvedla interesno dejavnost joge, ki je skozi zgodbo, glasbo in slikovno gradivo prirejena za najmlajše. Jogo obiskuje manjša skupina otrok prve triade in v veliko veselje mi je, s kakšno radostjo, radovednostjo in užitkom se ji predajajo. Pri tem uživam tudi sama. Trdim, da bi moral vsak učenec imeti v šolo vsaj eno navdušujočo dejavnost, predmet ali pa učitelja, ki bi ga navdihoval, da bi mu bila šola vabljiva. Če bom vsaj enemu takšen navdih jaz ali dejavnost, s katero se ukvarjam, bom vesela.«
Pred otroki je vse več zahtev, kar jih peha tudi v različne stiske. Težko se sprostijo, umirijo in zberejo, mnogi imajo težave pri učenju, omajani sta njihova samopodoba in samozavest. Tudi s prakso joge jim je mogoče pomagati, da si izboljšajo fizične in psihične sposobnosti. »Pred vadbo joge otroke najprej skušam umiriti z dihanjem. Vsakokrat jih pritegnem z zgodbico, k vsaki sodi tudi karta s sliko položaja, ki ga zavzamejo pri jogi. V knjižnici imamo tudi plakat z jogijskimi položaji. Po opravljeni praksi zapojemo pesem in se zahvalimo drug drugemu. Zadovoljna sem, ko vidim, da jim je to početje v veselje in da jim pomaga razrešiti kako težavo. Z njimi delam v zjutraj v ponedeljek in ta čas izrabim tudi zato, da skupaj naredimo načrt za prihajajoči teden, si povemo, da zmoremo, da bomo uspešni pri preverjanjih in bomo uživali v tednu pred seboj,« razmišlja Franceska. To potrebujejo otroci in tudi odrasli. Slednjim namenja ure kundalini joge vsako sredo na Beli.