Madžari in drugi tir

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / sobota, 27. januar 2018 / 18:27

V Sloveniji se je mudila madžarska delegacija, ki se je na ministrstvu za infrastrukturo pogovarjala predvsem o drugem tiru Koper–Divača, obiskala pa je tudi Luko Koper in Slovenske železnice.

Klemenčič pred glasovanjem odstopil

Pravosodni minister Goran Klemenčič je v sredo še pred drugim glasovanjem o novem komisarju Sveta Evrope za človekove pravice umaknil svojo kandidaturo za ta položaj. Slovenski kandidat sicer ni imel velikih možnosti za izvolitev, saj je na prvem glasovanju med tremi kandidati prejel najmanj glasov poslancev Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE). Klemenčič je v izjavi za javnost zapisal, da je odločitev slovenske vlade, da ga kandidira za komisarja, »od vsega začetka štel kot veliko čast in priznanje« svojemu strokovnemu delu na področju varstva človekovih pravic, žal pa je Slovenija tudi ob njegovi kandidaturi ponovno pokazala, »da še nismo dosegli ustrezne stopnje demokratične zrelosti, da bi enotno podprli svojega kandidata«. Pri tem je Klemenčič ciljal predvsem na krajši film, ki so ga pred glasovanjem prejeli poslanci PS SE, ki Klemenčiča predstavlja kot velikega kršitelja človekovih pravic. Po drugi strani pa je v Strasbourg prispelo tudi pismo podpore Klemenčiču, ki ga je podpisalo 71 predstavnikov nevladnih organizacij in akademikov. Nova komisarka je sicer postala kandidatka BiH Dunja Mijatović, ki jo je ob umiku podprl tudi Klemenčič.

Na obisku madžarska delegacija

V Sloveniji se je ta teden mudila madžarska delegacija, ki se je na ministrstvu za infrastrukturo pogovarjala predvsem o drugem tiru Koper–Divača, obiskala pa je tudi Luko Koper in Slovenske železnice. Državni sekretar Jure Leben je po srečanju dejal, da ni šlo za pogajanja z Madžari glede morebitnega sodelovanja pri projektu drugega tira, saj se bodo ta začela, ko in če bo parlamentarni odbor za zunanje zadeve soglašal z vladno pobudo za sklenitev meddržavnega sporazuma. Z madžarsko delegacijo so se pogovarjali tudi o tem, da določen del slovenske javnosti in politike izraža »zelo močno odklonilno stališče« do madžarskega sodelovanja pri drugem tiru, in jim poskušali pojasniti, zakaj do tega prihaja in da imamo slabe izkušnje z večjimi infrastrukturnimi projekti v Sloveniji. Gostje so po Lebnovih besedah to razumeli in ostajajo strateški partner v procesu izgradnje projekta drugi tir. Državni sekretar je ob tem še dejal, da se v Bruslju pogajajo o tem, da bi lahko Slovenija sredstva EU za projekt črpala tudi brez sodelovanja strateškega partnerja. Trenutno sicer usklajujejo pogodbo za financiranje iz t. i. blending razpisa v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope, na katerem je Slovenija za projekt drugi tir dobila 109 milijonov evrov. Kot je še poudaril Leben, ima vlada jasno začrtan »plan A«, ki ga je potrdila tudi Evropska komisija. Če pa bi slučajno strateški partner izstopil iz projekta, bi to pomenilo, da bi morala Slovenija sama zagotoviti del manjkajočega finančnega vložka iz proračuna ali kakšnega drugega vira.

Čuš pripravil nov predlog o obratovanju trgovin

Nepovezani poslanec Andrej Čuš je v torek v parlamentarni postopek vložil nov predlog novele zakona o trgovini, ki ga je pripravil na podlagi pripomb sindikatov in vlade na njegov prvi predlog. Zdaj predlaga, da bi lahko bile trgovine odprte največ šest nedelj na leto, brez omejitev pa le družinske trgovine, bencinski servisi ob avtocestah ter trgovine na letališčih in mejnih prehodih. Poslanec je ob tem poudaril, da na podlagi opozoril, ki jih prek družbenih omrežij dobiva od zaposlenih v trgovini, ugotavlja, da prihaja do številnih kršitev aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, ki je začel veljati z novim letom in na novo ureja omejitve dela in višine plačila prodajalcev za delo ob nedeljah in praznikih. Med drugim naj bi nadrejeni zaposlenim dali v podpis izjavo, da nimajo otroka do tretjega leta starosti in da lahko ob nedeljah normalno delajo. »O tem, kako so bili k temu ''povabljeni'' oz. prisiljeni, ne bom govoril; to bodo proučevale inšpekcijske službe in organi pravne države,« je dejal.

Geografska zaščita jajc

Več kot dvajsetim slovenskim proizvodom, ki so zaščiteni na ravni Evropske unije, so se ta teden pridružila tudi jajca izpod Kamniških planin, ki so registrirana kot zaščitena geografska označba. S to oznako se zaščitijo kmetijski proizvodi, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju ter imajo posebno kakovost, sloves in druge značilnosti tega območja. V primerjavi z drugimi jajci vsebujejo jajca izpod Kamniških planin po navedbah Evropske komisije vsaj dvakrat več maščobne kisline omega 3 zaradi lanenega semena, s katerim se hranijo nesnice.