Prva vaja: prhanje oči

Človek je z okoljem povezan s petimi čutili: vidom, sluhom, tipom, okusom in vonjem. Ljudje smo vizualna bitja, zato je prav oko tista najtesnejša povezava z našo okolico, saj predstavlja kar osemdeset odstotkov naših zaznav.

Očesno zrklo leži v očesni votlini, ki je obdana z maščobno blazino za sproščeno premikanje zrkla. Zrklo premikamo s pomočjo šestih progastih mišic, ki opravljajo zahtevne usklajene premike obeh oči. Za te mišice moramo tako kot za vse ostale mišice v svojem telesu skrbeti, jih trenirati, raztegovati, sproščati, da lahko dobro opravljajo svojo funkcijo in nudijo našim očem podporo pri gledanju.

Kako vidimo

Svetlobni žarki pridejo do mrežnice skozi roženico, zenico, lečo in steklovino. Ko gredo skozi te očesne dele, se lomijo, tako da nastane na mrežnici zmanjšana in obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo. Jasno in ostro vidimo le predmet, katerega slika nastane točno na mrežnici. Človeško oko lahko prilagodi lečo tako, da nastanejo na mrežnici slike različno oddaljenih predmetov. Pri gledanju v daljavo je leča bolj sploščena in zato manj lomi svetlobne žarke. Čim bolj iz bližine gledamo kak predmet, tem bolj se leča zaobli in močneje lomi svetlobo. V starosti je leča vedno manj prožna, tako da bližnjih predmetov ne moremo videti več jasno. Pravilno zgrajeno človeško oko vidi predmete, ki so oddaljeni več kot pet metrov, ne da bi bilo treba lečo prilagajati. Pri gledanju v daljavo torej oko počiva, zato se moramo pri delu z računalnikom ali med branjem večkrat zazreti skozi okno v daljavo. Najprimernejša razdalja za gledanje manjših predmetov, to je pri branju in pisanju, je od 25 do 30 centimetrov. Pri gledanju v taki razdalji oko najmanj trpi.

Za oči začnimo skrbeti že takoj zjutraj, ko vstanemo.

Prva vaja: jutranje prhanje oči s hladno vodo

Zjutraj pljusknite po zaprtih očeh dvajsetkrat z mrzlo vodo. Obraza si ne obrišite, pustite, da se vam koža posuši na sobni temperaturi. S tem omogočite koži ohranjati elastičnost in potrebno vlago ter preprečite nastajanje gub. Zvečer postopek ponovite s toplo vodo.

V vsakem članku se bomo posvetili še enemu od ključnih mentalnih prepričanj, ki lahko neugodno vplivajo na naš vid in težave, povezane z očmi.

Oči na splošno predstav­ljajo našo sposobnost videnja (preteklosti, sedanjosti, prihodnosti). Za jasnejši pogled si ponavljajmo izrek: Moj pogled je poln ljubezni in radosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / petek, 13. januar 2017 / 15:47

Milena Zupančič v radovljiški knjižici

Radovljica – Številni obiskovalci do zadnjega kotička polne dvorane radovljiške knjižnice so v torek uživali v pogovornem večeru z naslovom Velika dama slovenskega gledališča, v katerem se je novin...

Objavljeno na isti dan


Gorje / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Prvi korak k moderni knjižnici

V Gorjah so v torek slovesno odprli prenovljeno knjižnico, v kateri je zdaj prostor tudi za računalniški kotiček.

Gorenjska / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Pojasnilo

V članku z naslovom Zelena povezava z jezerom, ki je bil objavljen 9. septembra, smo zapisali, da je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja komisija pripravila nov načrt za ureditev blejskega pa...

Zanimivosti / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Že deseti županov sprejem za novorojence

Radovljica - V ponedeljek so na Občini Radovljica pripravili že deseti letošnji sprejem za novorojence in njihove starše pri županu. Letos je tako radovljiški župan Janko S. Stuš...

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Inovatorji Acronija spet zlati

Med najboljšimi inovatorji na nacionalni ravni, ki so prejeli priznanja GZS, so inovatorji iz štirih gorenjskih podjetij.

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Mošt iz vreče v škatli

Na Matijovčevi kmetiji v Podbrezjah predelujejo sadje tudi v sladki mošt, ki ga polnijo v škatle s pet- in desetlitrskimi vrečami.