Vstaja odmevala po vsej Sloveniji

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / / 19:49

Ob 76. obletnici poljanske vstaje sta krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Poljane in organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice pripravila spominsko srečanje pri Brdarju v Vinharjih.

Vinharje – S poljansko vstajo, ki se je začela v drugi polovici decembra 1941, so preprečili množično izseljevanje prebivalstva iz Poljanske doline, ki so jo začele izvajati nemške okupacijske oblasti, je v svojem govoru spomnil slavnostni govornik, predsednik krajevne organizacije združenja borcev Kobarid in ustanovitelj kobariškega muzeja Vojko Hobič. »Obenem pa se je z vstajo vojaško krepilo tudi partizansko gibanje, dobili so veliko novih borcev in orožja, ki so ga zaplenili Nemcem. Nemci pa so spoznali moč partizanskega načina bojevanja. Primorani so bili okrepiti svoje postojanke z novimi silami, ki so jih morali vzeti od drugod.«

Razlog, da so se v Poljanski dolini ljudje tako zgodaj in množično odzvali pozivu k uporu, je bila zgroženost zaradi nemških nasilnih dejanj in namer. Tako so nastale prve partizanske čete in bataljoni, jeseni leta 1941 pa se je partizansko vodstvo odločilo pripraviti vstajo, s katero bi na Gorenjskem nastalo svobodno osvobojeno ozemlje. Središče upora je postala Poljanska dolina. Vstaja je po besedah Vojka Hobiča močno odmevala ne samo po Gorenjskem, ampak po vsej Sloveniji, kar je ljudem vlilo pogum in vero v boj proti okupatorju. Zajela je 51 vasi, takoj se ji je pridružilo 381 ljudi. »Vstajnike je gnal samoohranitveni nagon in prepričanje, da bo vojne kmalu konec,« je pojasnil Hobič in se vprašal, od kod so črpali moč, da so stopili na pot narodnoosvobodilnega boja, ki je pripeljal do zmage nad nacizmom in fašizmom. »Brez partizanstva pa tudi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ne bi imeli česa osamosvajati,« je pribil. Zasluge za poljansko vstajo gre po Hobičevih besedah iskati v posameznikih, ki so znali in zmogli motivirati ljudi, to so bili Stane Žagar, Lojze Kebe, Mira Svetina in Maks Krmelj, ki je vodil celotno organizacijo upora v Poljanski dolini. »Občudovanja vredno dejanje, ki so ga zmožni le najpogumnejši. Sprejeli so odločitve, s katerimi so postavili na kocko tudi svoje najdražje, to je svoje življenje,« je še poudaril Hobič in dodal, da njihovih pogumnih dejanj ne smemo nikoli pozabiti.