V taki zibelki so nekoč zibali v Bohinjski Češnjici. (Foto: Gorazd Kavčič)

Poslikana zibka le v premožnih družinah

Na koncu vhodne avle v Mestno hišo v Kranju je v okviru projekta "Vitrina meseca" na ogled zibka iz Bohinjske Češnjice.

Ob prehodu starega v novo leto, ko staro odhaja in se rojeva novo, so se v Gorenjskem muzeju v tako imenovano »Vitrino meseca« odločili postaviti zibko. Predstavitev in besedilo k tokratni »vitrini« je pripravila kustodinja Tatjana Dolžan Eržen. Zibelka je nedvomno eden najžlahtnejših predmetov iz slovenske kulturne dediščine in je simbol rojstva, čeprav so jo uporabljali predvsem v premožnih družinah, revnejši pa so otroke ponavadi polagali v nečke, v katerih so sicer mesili testo. Zibke so se splošno uveljavile v 19. stoletju, na Gorenjskem pa so jih tako kot drugo pohištvo, na primer omare in skrinje, tudi poslikavali. Kot piše avtorica razstave, so poslikave imele tudi varovalni pomen, sveti monogram IHS ali MRIA, pogosto pa tudi Davidova zvezda in pentagram, so dete varovali pred vsem slabim.

Tokrat je predstavljena modro bela, s cvetličnimi venci poslikana zibelka, ki je svoje poslanstvo pri mnogih generacijah opravljala v Bohinjski Češnjici. Ko je namreč izumrl rod Martinčkovih, je zibko skupaj s hišo kupil Peter Likar iz Ljubljane, od njega pa jo je leta 2000 lepo ohranjeno in restavrirano za sicer bogato zbirko poslikanega pohištva pridobil Gorenjski muzej. Zibelka je visoka 33, dolga 69 in široka 48 centimetrov. »Oblika te zibelke je običajna za 19. stoletje. Ima nizke prečne nihajne noge, končnici in stranici sta zgoraj obrisno izrezljani, zaključki vogalnih letev pa so struženi. Zibelka ima tudi lok, preko katerega so otroka lahko pokrili čez glavo,« zibelko opisuje Dolžan Erženova. Zibelka je nebesno modre barve, na končnicah ima Marijino znamenje sredi kroga, ki ga obdaja cvetlični venec z leve in desne. Vrsto cvetlic je težko določiti, najbrž pa gre za vrtnice. Izdelovalca zibke je težko določiti, praviloma pa so jih izdelovali poklicni mizarji in poslikovalci kmečkega pohištva. Na Gorenjskem je bilo obojih kar precej, menda pa poslikava te zibelke ni značilna prav za mojstre iz bohinjskega konca, zato avtorica te mini razstave predvideva, da je bila zibka prinesena od drugod. Prav tako naj bi bile tako bogate poslikane zibke na kmečkih domačijah bolj redke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / sobota, 18. november 2017 / 12:07

Strokovni posvet o možganih

Škofja Loka – Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti iz Škofje Loke danes, v soboto, 18. novembra, organizira strokovni posvet na temo možganov Uporabljam možgane. Kaj pa ti?...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sreda, 2. december 2015 / 12:52

Vse, kar diši po svingu

Festivalna dvorana je v petek minila v znamenju glasbe izpred sedemdesetih in več let. Odlična In the Mood z radovljiškim Bid Bangom.

Kronika / sreda, 2. december 2015 / 12:43

Izsiljeval osamljene moške

Kranj – Ljubljanski policisti zaradi izsiljevanja obravnavajo 41-letnega moškega, ki je morda svoje žrtve našel tudi na Gorenjskem. V preiskanem primeru je osumljeni iskal moške, ki so preko oglasa...

Zanimivosti / sreda, 2. december 2015 / 12:19

Vsako jutro tisoč gibov

Jutranjo telovadbo na prostem po metodi dr. Nikolaya Grishina Tisoč gibov so začeli tudi v Žabnici. Razgibavajo se vsako jutro ob vsakem vremenu, le ob nedeljah si vzamejo prosto.

Razvedrilo / sreda, 2. december 2015 / 12:16

Praznujeta dvojni jubilej

Zakonca Petra in Jadran Tomšič iz Medvod sta v Klubu Jedro pripravila praznovanje z dvojnim razlogom: oba praznujeta okrogel osebni jubilej, letos pa minevajo tudi tri desetletja od njune poroke.

Šport / sreda, 2. december 2015 / 12:11

Plezalne legende znova v steni

Na desetih plezalnih dnevih Kranja so sezono zaključili športni plezalci, v steni in pod njo pa smo znova videli tudi številne legende slovenskega plezanja.