Poslikana zibka le v premožnih družinah

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 31. december 2007 / 06:00

Na koncu vhodne avle v Mestno hišo v Kranju je v okviru projekta "Vitrina meseca" na ogled zibka iz Bohinjske Češnjice.

Ob prehodu starega v novo leto, ko staro odhaja in se rojeva novo, so se v Gorenjskem muzeju v tako imenovano »Vitrino meseca« odločili postaviti zibko. Predstavitev in besedilo k tokratni »vitrini« je pripravila kustodinja Tatjana Dolžan Eržen. Zibelka je nedvomno eden najžlahtnejših predmetov iz slovenske kulturne dediščine in je simbol rojstva, čeprav so jo uporabljali predvsem v premožnih družinah, revnejši pa so otroke ponavadi polagali v nečke, v katerih so sicer mesili testo. Zibke so se splošno uveljavile v 19. stoletju, na Gorenjskem pa so jih tako kot drugo pohištvo, na primer omare in skrinje, tudi poslikavali. Kot piše avtorica razstave, so poslikave imele tudi varovalni pomen, sveti monogram IHS ali MRIA, pogosto pa tudi Davidova zvezda in pentagram, so dete varovali pred vsem slabim.

Tokrat je predstavljena modro bela, s cvetličnimi venci poslikana zibelka, ki je svoje poslanstvo pri mnogih generacijah opravljala v Bohinjski Češnjici. Ko je namreč izumrl rod Martinčkovih, je zibko skupaj s hišo kupil Peter Likar iz Ljubljane, od njega pa jo je leta 2000 lepo ohranjeno in restavrirano za sicer bogato zbirko poslikanega pohištva pridobil Gorenjski muzej. Zibelka je visoka 33, dolga 69 in široka 48 centimetrov. »Oblika te zibelke je običajna za 19. stoletje. Ima nizke prečne nihajne noge, končnici in stranici sta zgoraj obrisno izrezljani, zaključki vogalnih letev pa so struženi. Zibelka ima tudi lok, preko katerega so otroka lahko pokrili čez glavo,« zibelko opisuje Dolžan Erženova. Zibelka je nebesno modre barve, na končnicah ima Marijino znamenje sredi kroga, ki ga obdaja cvetlični venec z leve in desne. Vrsto cvetlic je težko določiti, najbrž pa gre za vrtnice. Izdelovalca zibke je težko določiti, praviloma pa so jih izdelovali poklicni mizarji in poslikovalci kmečkega pohištva. Na Gorenjskem je bilo obojih kar precej, menda pa poslikava te zibelke ni značilna prav za mojstre iz bohinjskega konca, zato avtorica te mini razstave predvideva, da je bila zibka prinesena od drugod. Prav tako naj bi bile tako bogate poslikane zibke na kmečkih domačijah bolj redke.