Koledar

Danes popoldan grem na božično novoletni koncert z bazarjem, ki ga pripravljajo na jeseniški gimnaziji. Tudi letos bom kupila kakšno malenkost, predvsem pa grem tja po koledarje, ki so jih oblikovali dijaki. Po enega bom kupila zase, za mamo in taščo, tako kot lani.

V času pametnih telefonov se skoraj ne spomnimo, kako so bili veliki stenski koledarji nekoč skoraj obvezen del poslovnih daril ob koncu leta. Tiskala so jih tudi društva, javni zavodi in institucije. Če niso imeli svojega, so pa vsaj na dnu kakšnega bolj splošnega natisnili svoj logotip.

Spomnim se, kako se mi jih je včasih tja do svetih treh kraljev nabralo po pet, šest in sem nato do konca januarja razmišljala, kateri bi se najbolje podal na steno v pisarni. Spomnim se tudi, da smo, ko sem še živela pri starših, konec avgusta z najvišjih polic zvlekli velikanske koledarje iz preteklih let in vanje ovijali učbenike in delovne zvezke. V nižjih razredih tako, da sem vse šolsko leto lahko opazovala dele fotografij na platnicah. Po navadi, ker je bil oče gozdar in lovec, so bile to slike narave, živali ... Kasneje, v najstniških letih, smo liste s koledarja obrnili tako, da so bile knjige oblečene v belo, prazno stran koledarja. To nam je puščalo ogromno prostora za likovno ustvarjanje med šolskimi urami, ki so se nam zdele dolgočasne.

Ne vem natančno, kdaj so šolarji in njihove mame prenehali izdelovati ovitke iz starih koledarjev. Moja otroka jih zagotovo nista več uporabljala.

Se pa približno spomnim, kdaj smo skoraj nehali uporabljati stenske koledarje za to, da bi se spomnili, kje v mesecu smo na določen dan in katere zadolžitve imamo za takrat v načrtu. Pred dobrim desetletjem najbrž, ko so mobilne naprave in računalniki začeli postajati tako zelo »pametni«, da staromodnih plakatov s fotografijo in številkami spodaj nekako nismo več potrebovali. Moja ekološko zavedna hči bi rekla, da k sreči, saj smo tako rešili kakšen hektar ali dva gozda ...

Kar se mi zdi pri koledarjih zanimivo, je to, da kljub vsemu niso izginili z naših sten, čeprav jih v resnici ne potrebujemo več. Tisti, ki imajo radi umetnost, si pač na zid obesijo reprodukcije Renoirja ali Van Gogha. Seveda so samo na papir natisnjene fotografije, a znajo polepšati kakšen posebno turoben dan. Jaz vsako leto kupim koledar, ki ga izdelajo mladi. Dobro se mi zdi, če s kakšnim evrom lahko podprem njihov trud in voljo do ustvarjanja. Zlasti me že nekaj časa navdušujejo koledarji, ki jih izdelajo v Gimnaziji Kranj. Pravzaprav letos čakam samo še na gasilce. Tudi oni vsako leto pridejo na vrata s koledarjem kot zahvalo za donacijo. So se že napovedali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / ponedeljek, 16. april 2012 / 07:00

Škofja Loka je zgled drugim

Predsednik republike Danilo Türk je med sredinim obiskom Škofje Loke za zgled uspešnega prestrukturiranja gospodarstva izpostavil podjetji LTH Ulitki in Odeja.

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 11. november 2016 / 07:00

Članstvo v društvu se spet povečuje

To je eno najbolj spodbudnih dejstev, ki so ga ob sedemdesetletnici delovanja veseli člani Avto moto društva Kranj.

GG Plus / petek, 11. november 2016 / 07:00

Feldmaršal Radetzky in Tržič(ani)

Straussov valček Radetzky-Marsch poznamo vsi. Pozabili pa smo junaka, ki mu je bil posvečen. Feldmaršal Radetzky se je rodil pred dvesto petdesetimi leti, 2. novembra 1766. Na prav poseben način je bi...

GG Plus / petek, 11. november 2016 / 07:00

Povest trpina s Skaručne

Zapuščen in pozabljen je zgodnjega oktobrskega popoldneva leta 1901 v ljubljanski hiralnici umrl Jakob Alešovec, pisatelj, satirik in urednik, s Skaručne pri Vodicah. A tudi 115 let po smrti sta Alešo...

GG Plus / petek, 11. november 2016 / 07:00

Na Jezersko pripeljala Glas jezera

Pred desetimi leti je Kulturno društvo Ariana na Jezerskem začelo prirejati glasbene dogodke. Duša festivala Vox laci (Glas jezera) je Ariana Debeljak, nekdanja glasbenica, ki od otroških let prihaja...

GG Plus / petek, 11. november 2016 / 07:00

Sam odločaš o tem, kako boš ravnal

Realitetna terapija temelji na človekovi notranji motivaciji, kar pomeni, da ne glede na to, kako težavne so lahko okoliščine, človek sam odloča o tem, kako bo ravnal, in ne njegova okolica. Priznanje...