Koledar

Danes popoldan grem na božično novoletni koncert z bazarjem, ki ga pripravljajo na jeseniški gimnaziji. Tudi letos bom kupila kakšno malenkost, predvsem pa grem tja po koledarje, ki so jih oblikovali dijaki. Po enega bom kupila zase, za mamo in taščo, tako kot lani.

V času pametnih telefonov se skoraj ne spomnimo, kako so bili veliki stenski koledarji nekoč skoraj obvezen del poslovnih daril ob koncu leta. Tiskala so jih tudi društva, javni zavodi in institucije. Če niso imeli svojega, so pa vsaj na dnu kakšnega bolj splošnega natisnili svoj logotip.

Spomnim se, kako se mi jih je včasih tja do svetih treh kraljev nabralo po pet, šest in sem nato do konca januarja razmišljala, kateri bi se najbolje podal na steno v pisarni. Spomnim se tudi, da smo, ko sem še živela pri starših, konec avgusta z najvišjih polic zvlekli velikanske koledarje iz preteklih let in vanje ovijali učbenike in delovne zvezke. V nižjih razredih tako, da sem vse šolsko leto lahko opazovala dele fotografij na platnicah. Po navadi, ker je bil oče gozdar in lovec, so bile to slike narave, živali ... Kasneje, v najstniških letih, smo liste s koledarja obrnili tako, da so bile knjige oblečene v belo, prazno stran koledarja. To nam je puščalo ogromno prostora za likovno ustvarjanje med šolskimi urami, ki so se nam zdele dolgočasne.

Ne vem natančno, kdaj so šolarji in njihove mame prenehali izdelovati ovitke iz starih koledarjev. Moja otroka jih zagotovo nista več uporabljala.

Se pa približno spomnim, kdaj smo skoraj nehali uporabljati stenske koledarje za to, da bi se spomnili, kje v mesecu smo na določen dan in katere zadolžitve imamo za takrat v načrtu. Pred dobrim desetletjem najbrž, ko so mobilne naprave in računalniki začeli postajati tako zelo »pametni«, da staromodnih plakatov s fotografijo in številkami spodaj nekako nismo več potrebovali. Moja ekološko zavedna hči bi rekla, da k sreči, saj smo tako rešili kakšen hektar ali dva gozda ...

Kar se mi zdi pri koledarjih zanimivo, je to, da kljub vsemu niso izginili z naših sten, čeprav jih v resnici ne potrebujemo več. Tisti, ki imajo radi umetnost, si pač na zid obesijo reprodukcije Renoirja ali Van Gogha. Seveda so samo na papir natisnjene fotografije, a znajo polepšati kakšen posebno turoben dan. Jaz vsako leto kupim koledar, ki ga izdelajo mladi. Dobro se mi zdi, če s kakšnim evrom lahko podprem njihov trud in voljo do ustvarjanja. Zlasti me že nekaj časa navdušujejo koledarji, ki jih izdelajo v Gimnaziji Kranj. Pravzaprav letos čakam samo še na gasilce. Tudi oni vsako leto pridejo na vrata s koledarjem kot zahvalo za donacijo. So se že napovedali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 1. avgust 2015 / 13:37

Mavrica nad 'Alcatrazom'

Stavbe jeseniške upravne enote se je med Jeseničani zaradi svojevrstne arhitekture prijelo ime Alcatraz. Priznavajo, da zdaj, ko so se je navadili, ni videti slabo, vreme pa je z dvojno mavrico po...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:59

Imejmo se radi

»Imejmo se radi,« je bilo eno izmed mnogih sporočil, ki so jih mladi napisali na papirnate srčke na nedavnem dogodku na kranjskem stadionu, Gorenjski verigi srca. »Imejmo se radi,« je napisal prvoš...

GG Plus / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:58

Črtomir Zorec in Prešernovo mesto Kranj

Prešernoslovec Črtomir Zorec, ki je proslavil Kranj kot Prešernovo mesto, se je rodil 14. oktobra 1907 v Stični in umrl 13. septembra 1991 v Zgornji Besnici pri Kranju. Spomnimo se ga s kratkimi iz...

GG Plus / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:55

Priznanje, ki odtehta vsa druga

Čeprav je bil dr. Dušan Petrač rojen v Kropi in že več kot pol stoletja živi v Ameriki, se je razveselil naziva častnega občana Kranja, o njegovem življenju in spominih pa sta se v Mestni knjižnici Kr...

Tržič / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:50

Ohraniti moramo svobodo

S slovesnostjo ob 74. obletnici požiga vasi so se poklonili žrtvam tragičnega dogodka, ko je nemška vojska 7. oktobra leta 1944 napadla, izropala in požgala vas Gozd.

Kamnik / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:49

Zgodbe iz preteklosti v sodobni preobleki

Turistični delavci po vsej Sloveniji se te dni veselijo stanovskih priznanj in z navdušenjem preštevajo visoke številke. Letošnja poletna sezona je bila namreč znova rekordna.