Koledar

Danes popoldan grem na božično novoletni koncert z bazarjem, ki ga pripravljajo na jeseniški gimnaziji. Tudi letos bom kupila kakšno malenkost, predvsem pa grem tja po koledarje, ki so jih oblikovali dijaki. Po enega bom kupila zase, za mamo in taščo, tako kot lani.

V času pametnih telefonov se skoraj ne spomnimo, kako so bili veliki stenski koledarji nekoč skoraj obvezen del poslovnih daril ob koncu leta. Tiskala so jih tudi društva, javni zavodi in institucije. Če niso imeli svojega, so pa vsaj na dnu kakšnega bolj splošnega natisnili svoj logotip.

Spomnim se, kako se mi jih je včasih tja do svetih treh kraljev nabralo po pet, šest in sem nato do konca januarja razmišljala, kateri bi se najbolje podal na steno v pisarni. Spomnim se tudi, da smo, ko sem še živela pri starših, konec avgusta z najvišjih polic zvlekli velikanske koledarje iz preteklih let in vanje ovijali učbenike in delovne zvezke. V nižjih razredih tako, da sem vse šolsko leto lahko opazovala dele fotografij na platnicah. Po navadi, ker je bil oče gozdar in lovec, so bile to slike narave, živali ... Kasneje, v najstniških letih, smo liste s koledarja obrnili tako, da so bile knjige oblečene v belo, prazno stran koledarja. To nam je puščalo ogromno prostora za likovno ustvarjanje med šolskimi urami, ki so se nam zdele dolgočasne.

Ne vem natančno, kdaj so šolarji in njihove mame prenehali izdelovati ovitke iz starih koledarjev. Moja otroka jih zagotovo nista več uporabljala.

Se pa približno spomnim, kdaj smo skoraj nehali uporabljati stenske koledarje za to, da bi se spomnili, kje v mesecu smo na določen dan in katere zadolžitve imamo za takrat v načrtu. Pred dobrim desetletjem najbrž, ko so mobilne naprave in računalniki začeli postajati tako zelo »pametni«, da staromodnih plakatov s fotografijo in številkami spodaj nekako nismo več potrebovali. Moja ekološko zavedna hči bi rekla, da k sreči, saj smo tako rešili kakšen hektar ali dva gozda ...

Kar se mi zdi pri koledarjih zanimivo, je to, da kljub vsemu niso izginili z naših sten, čeprav jih v resnici ne potrebujemo več. Tisti, ki imajo radi umetnost, si pač na zid obesijo reprodukcije Renoirja ali Van Gogha. Seveda so samo na papir natisnjene fotografije, a znajo polepšati kakšen posebno turoben dan. Jaz vsako leto kupim koledar, ki ga izdelajo mladi. Dobro se mi zdi, če s kakšnim evrom lahko podprem njihov trud in voljo do ustvarjanja. Zlasti me že nekaj časa navdušujejo koledarji, ki jih izdelajo v Gimnaziji Kranj. Pravzaprav letos čakam samo še na gasilce. Tudi oni vsako leto pridejo na vrata s koledarjem kot zahvalo za donacijo. So se že napovedali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Strožji nadzor za dimnikarje

Medtem ko civilna iniciativa poziva k bojkotu dimnikarjev, je vlada predvidela strožji nadzor nad njimi. Možen tudi odvzem koncesije.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 12. julij 2020 / 19:23

Zakon je povozil čas

Sedmega julija leta 1976, je avstrijski zvezni parlament sprejel zakon o narodnih skupnostih, ki je določil pravne ovire za delovanje narodnih manjšin, gledano skozi slovenske oči pa je bil že ob n...

Zanimivosti / nedelja, 12. julij 2020 / 19:18

Maske

Zaščitne maske za obraz so dandanes stalnica, tudi pri nogometaših, seveda tistih, ki sedijo na klopi. Tako je bilo tudi na nedeljski tekmi med Triglavom in Olimpijo. Takole skladne s klubskimi bar...

GG Plus / nedelja, 12. julij 2020 / 19:17

Trubarjev spomenik v Ljubljani

»Trubar 'raste' iz marmornatega čoka in se razvije polagoma in organsko v plastičen kip. Trubar stoji na prižnici (leci). Obe roki upira pred seboj. Desnica drži slovensko biblijo, levica pa se je...

Zanimivosti / nedelja, 12. julij 2020 / 19:14

Zaščita

Dolgo preden so športniki, tako rekreativni kot profesionalni, začeli za zaščito glave pred poškodbami uporabljati čelade, so hokejisti na glavah nosili tako imenovani križ. Pletenino zani...

GG Plus / nedelja, 12. julij 2020 / 19:12

Odpor do šole naj zamenja veselje do učenja

Ideal slovenske šole prihodnosti naj bi bil poln in harmoničen razvoj čisto vsakega otroka, pravi Janez Svetina v svoji knjigi Slovenska šola za novo tisočletje. Glavne naloge uspešne vzgoje in šol...