Bor pri boru

Zlatibor (1)

Popotovanje se je tokrat začelo zvečer na Letališču Jožeta Pučnika z vkrcavanjem v propelersko letalo Air Serbia, glasnim rohnenjem, ki je spremljalo malce več kot enourni let, simpatičnimi in prijaznimi stevardesami ter pristankom na beograjskem Letališču Nikola Tesla. Sledila je triinpol-, no, skoraj štiriurna vožnja do Zlatibora. Ceste so bile odete v meglo in posledično je bila seveda vidljivost zmanjšana.

V bistvu je Zlatibor rahlo valovita, gorska planota na nadmorski višini okoli tisoč metrov, znana tudi po izjemni klimi. Zadnje večje in najbližje mesto, mimo katerega smo se peljali sredi noči, so bile Užice. Veljalo naj bi, da Zlatibor večinoma obiščejo bogati turisti s polnimi denarnicami. Zanimalo pa nas je, kako si obisk ali krajši oddih tu lahko privošči »običajen« Srb, in dobili smo odgovor, da vzame kredit, tako kot tudi za dopustovanja v tujini.

Pridih mondenosti je Zlatibor dobil že takoj in daleč nazaj v preteklosti – ko ga je prvič obiskala kronana glava, takratni kralj Srbije Aleksander Obrenović. Leta 1905 ga je obiskal še Peter I. Karađorđević in po njegovem obisku je turizem dobil še večji zalet.

Zlatibor leži nekje v zlati sredini Srbije. Skozenj pelje tudi železniška proga Beograd–Bar. Poletja so topla, zime naj bi bile blage, sneg lahko preseneti že oktobra, se obdrži do maja. Smučarske površine so namenjene predvsem začetnikom in otrokom.

Od kod izvira ime Zlatibor, obstaja več razlag. Večina se nanaša na bor, ki ga je tod veliko – in skupaj z drugimi iglavci ustvarja izjemne poglede iz sob v najvišjih nadstropjih pa tudi od spodaj navzgor so visoka drevesa videti veličastno.

Kar sem videla sama, saj je bilo še vreme nekje na meji med dežjem in snegom, lahko na Zlatiboru najdeš vsega po malem: majhne lesene hiške, ki spominjajo na tiste z naše Velike planine, apartmajska naselja novejših in starejših letnikov, večje in manjše hiše, gostilne s sobami in vile, ki so obstale nekje v času ali pa so tako moderne, da prav presenetijo.

Sama sem bila nastanjena v Čigoti, hotelu, ki je pravzaprav del zdravilišča, ki nudi tako medicinski kot običajen oddih, ponuja pa še možnost kongresnega turizma. Zdravniške usluge so seveda tudi plačljive in Slovencem, vsaj glede na videno, so cene več kot prijazne. Največ se ukvarjajo s težavami, katerih izvor je ščitnica, in z motnjami v presnovi oziroma težavami metabolizma.

(Nadaljevanje prihodnjič)