Krhkost stekla, moč zidu

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 4. december 2017 / 11:13

Razstavo s tem naslovom so v sredo odprli v Galeriji Miha Maleš v Kamniku. Na ogled so grafike, slike in kipi lani preminulega slovenskega umetnika Vladimirja Makuca.

Kamnik – Po uvodnih tonih violinista Bruna Čibeja je enega najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja Vladimirja Makuca (1925–2016) predstavila kustosinja postavitve umetnostna zgodovinarka Saša Bučan: »Lahko bi rekla, da se v samem naslovu na neki način skriva tudi Makučeva življenjska in umetniška zgodba.« Makuc se je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost šolal na slikarskem oddelku v petdesetih letih prejšnjega stoletja in je imel nekaj odličnih profesorjev – od Božidarja Jakca, Gabrijela Stupice, Rika Debenjaka do Maksima Sedeja, Marija Preglja, Slavka Pengova in Franceta Miheliča. V slovenski likovni prostor je vstopil relativno pozno, saj se je dolgo časa ukvarjal predvsem z restavratorstvom.

»Verjetno je prav njegov pozni vstop v umetnost, torej čas, ko je umetnik že postajal zrela in trdno na tleh stoječa osebnost, botroval dejstvu, da je Makuc poiskal motiviko že na samem začetku in se ta ni nikdar spremenila,« ugotavlja Bučanova, da pa je na pojav njegovih značilnih likovnih zapisov gotovo vplival tudi genius loci slikarja, torej kraški in primorski svet, od koder je umetnik izviral. Tudi po obisku grafičnega ateljeja Johnnyja Friedlaenderja leta 1960 v Parizu in tudi kasneje doma se ni obrnil k novodobnim trendom v umetnosti, ampak se je še bolj oprijel lastne poetike.

Na razstavi so na ogled dela iz različnih obdobij njegovega skoraj šestdesetletnega ustvarjalnega opusa, od tega je osem slik, deset kipov in osem grafik. Medtem ko je grafike za razstavo posodila Galerija Prešernovih nagrajencev iz Kranja, pa so slike in kipi iz Goriškega muzeja, ki mu je Makuc v veliki meri zapustil svoja dela. Razstavljene grafike so le manjši del njegovega bogatega opusa, kipi pa so skorajda vsi, ki jih je ustvaril. Zanimivo je, da tudi pri slednjih ostaja zvest svoji motiviki s slik in grafik, tu opažamo motive bika, ptice, ženske figure, kamnite ograde ...

Makuc je bil eden najodličnejših slovenskih mojstrov globokega tiska, navduševal je z grafikami v tehniki suhe igle, posebnost pa so tudi njegove slike, v katere je vgrajeval steklene črepinje, pesek in naključne drobne predmete. Makučeva dela bodo na ogled do maja prihodnjega leta, že v nedeljo, 3. decembra, ob 11. uri pa Saša Bučan za obiskovalce organizira strokovno vodenje po razstavi. Izvedeli boste tudi, kdo je leta 1959 restavriral znameniti Mrtvaški ples Janeza iz Kastva v Hrastovljah.