Po »poljanskih Pompejih«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 24. junij 2022 / 18:12

Pod vodstvom arheologinje Mije Ogrin je Občina Gorenja vas - Poljane v juniju organizirala oglede arheološkega najdišča v Poljanah po sledeh stavbne dediščine, ki sega najmanj v enajsto stoletje. V preteklosti je tu stala mogočna baročna cerkev, s katero so zgolj obzidali še starejšo gotsko cerkev, že ob preteklih izkopavanjih pa so naleteli tudi na sledove romanske apside.

Na območju vaškega jedra Poljan so lani jeseni potekale arheološke raziskave, ki jih je vodila arheologinja Mija Ogrin. Pod njenim vodstvom so dva četrtka v juniju organizirali tudi vodene oglede najdišča, ki se jih je skupaj udeležilo okrog sedemdeset posameznikov. Mija Ogrin jim je predstavila bogato zgodovino tega območja, oprto na najdbe iz preteklih izkopavanj. Najdišče je po izkopavanjih videti kot poljanski Pompeji, je bila slikovita Mija Ogrin. »Za Poljane so te najdbe tako pomembne kot za Rim Kolosej,« je še poudarila in dodala, da gre za spomenik ne le lokalnega, ampak državnega pomena. »Vse baročne cerkve v Sloveniji še stojijo, in če te ne bi porušili, danes ne bi imeli te zgodbe.« Po njenih besedah gre za prav poseben simbolni prostor z različnimi cerkvami, ki so jih gradili eno nad drugo.

Na tem območju se starejši občani še spominjajo baročne cerkve, ki pa so jo leta 1954 porušili. »Med vojno so bili namreč v njej domobranci oziroma Nemci, zato so partizani najprej porušili zvonik, po vojni pa ni bilo denarja za njeno obnovo in zato so se odločili za rušitev,« je pojasnila Mija Ogrin. Na tem mestu je nato vrsto let stala trgovina, lani pa se je občina odločila območje preurediti v prireditveno središče. Že lani so tako na tem območju po besedah Mije Ogrin izkopali 190 grobov, v vseh primerih je šlo za skeletne pokope. Z veliko baročno cerkvijo so namreč obzidali manjšo gotsko cerkev, okrog katere so skoraj dvesto let pokopavali pokojnike, je spomnil župan Milan Čadež in dodal, da so že ob gradnji baročne cerkve naleteli na nekaj grobov, iz katerih so ostanke pokojnikov prenesli v kostnico, ki so jo uredili v bližini. »Po pridatkih v grobovih lahko precej natančno datiramo, v katero obdobje sodijo,« je ob tem dejala Mija Ogrin in pojasnila, da sicer s prihodom krščanstva teh pridatkov v grobovih ni več toliko, razen kakšne svetinje ali molitvenika, ki so ga priložili v grob k pokojniku. »Svetinje so se pojavile v 15. stoletju in po njih lahko sklepamo, kam so Poljanci hodili na romanja.« Marsikaj je po njenih besedah mogoče določiti tudi iz okostij. Tako so na podlagi ostankov iz grobov v Poljanah odkrili, da je povprečna višina tako pri moških kot ženskah znašala od 1,60 do 1,70 metra, le dva pokojnika sta bila nekoliko višja, eden celo 1,90 metra in je bil torej po takratnih merilih res visok. Kot zanimivost pa je omenila še grob z okostjem ženske, ki je »padla po stopnicah«. »Obe roki je imela namreč polomljeni in nato zaceljeni, kar nakazuje, da se je z rokami branila.«

Konec letošnjega januarja so odkopali tudi temelje baročne cerkve iz leta 1710. Ta je bila res mogočna, po višini v notranjosti se je merila celo z ljubljansko stolnico. Zaradi njene impresivnosti so jo ljudsko poimenovali poljanska katedrala. Z njo so kar obzidali nekdanjo gotsko cerkev, ki so jo zgradili okrog leta 1500, je razložil Čadež, arheološka izkopavanja pa so po besedah Mije Ogrin zdaj to tudi potrdila. »V gotsko cerkev so vkopali tudi kripto, to je grobnico za pomembnejše oziroma premožnejše ljudi. Žal pa je bila ob našem odkritju prazna.« V prihodnje si bodo prizadevali, da bi najdbe na čim primernejši način predstavili javnosti in jih ohranili tudi za prihodnje rodove, je napovedal Čadež.