Ni mi všeč
Ni mi všeč, da se ljudje vtikajo v moje delo, kjer sem strokovnjak, ni mi všeč, ko najbližji pozabijo na moj god, ker starši ne obravnavajo vseh otrok enako, ko me prijatelji, sosedje, sodelavci prekinjajo, ko želim povedati nekaj pomembnega, ko prijatelji podcenjujejo mojo šolo, mojo službo, mojo izbiro, ko mi nekdo laže, ni mi všeč, ko se moji bližnji ne zanimajo zame, ko bi to pričakoval, ni mi všeč, ko ne opazijo moje prizadetosti, ko od prijateljic nisem prva izbira, temveč tista, ki pač ostane, ni mi všeč, ko se mi ljudje ne zahvalijo za mojo pomoč, ko se starša prepirata, ni mi všeč, ko me opravljajo, ni mi všeč, ko sem običajno na zadnjem mestu, ker se bojim staršev, kar mama ne sprejme mojega moža, ker oče komentira moje zakonske težave, da sem to sama hotela, ni mi všeč, da sem v nekaterih potezah podoben očetu, da me starši ali partner silijo v nekaj, kar nočem delati, da me ne poslušajo, da sem razvajen in da je denar rešitev za moje težave, da sem predebela, da me zanemarjajo, da sem nediscipliniran, da sem nesamozavestna, da se preveč oziram na mnenja drugih, da mi vedno zmanjkuje časa, ker sem počasen, da se norčujejo iz moje nežnosti, da sem zbegana, ni mi všeč, ko me podcenjujejo, ko pogosto ne najdem pravih besed ali teme za pogovor, ni mi všeč, da me prizadene, ker nisem središče pozornosti, ko me mami ne jemlje resno, ko zaničujejo moje delo, ni mi všeč, da preveč delam, da sem do sebe preveč strog, ni mi všeč, ko moram vsak mesec gledati na vsak evro, ker sem grob do žene in otrok, ni mi všeč, ker prenašam poniževanja, ker si vzamem premalo časa za otroke, ko vpijem na moža, ko moram prenašati žensko jezo, ni mi všeč, ko pridem domov in je vse razmetano, pretirano gledanje televizije, kadar na obiskih le modro molčim in moram poslušati bedarije drugih, ker se pretirano sekiram, da ne izkoriščam svojih potencialov in talentov, ni mi všeč, da me mama pri mojih 55. letih izsiljuje in daje občutke krivde, ni mi všeč, ker sem len, ker se počutim nesposobnega in ne znam dobro voditi podjetja, ker se me podrejeni bojijo, ker so se otroci odvrnili od vrednot, za katere sem jih vzgajal, ni mi všeč, da prehitro odneham in se vdam v usodo. Ni mi všeč, ker preveč delam in ne znam zapravljati časa in denarja tja v tri dni, ni mi všeč, ker hočem najboljše rezultate, ker sem tako zahteven do sebe, ker povprečno ni dobro in mislim, da sem sposoben za kaj več, ker ne izrabim več znanja.
Vsak zase lahko dobi še veliko razlogov za »ni mi všeč«. Ob nekaterih le zamahnemo z roko, pri drugih se bolj zamislimo. Nekateri so bolj kratkega daha, težje je tam, ko se nam ponavljajo že dolgo časa in nam grenijo življenje. Zato bomo naslednjič navedli, kaj vse nam je lahko tudi všeč. Pozitivnost je dobrodošla, žal pa imajo negativnosti večjo moč.