Maleš v sliki in besedi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 29. november 2017 / 16:10

Galerija Miha Maleš v Kamniku, ki nosi ime znanega slovenskega slikarja, je odslej bogatejša tudi za novo stalno postavitev njegovih del. V četrtek so ob njenem odprtju predstavili tudi monografijo o umetniku z naslovom Miha Maleš – slikajoči pesnik.

Kamnik – Eden najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev dvajsetega stoletja, mojster risbe, med prvo in drugo svetovno vojno pionir sodobne slovenske grafike, ilustrator, oblikovalec, pesnik, avtor in izdajatelj bibliofilskih edicij, fotograf, lahko bi rekli vsestranski gojitelj različnih umetniških zvrsti Miha Maleš je leta 1980 mestu Kamnik oziroma takratnemu Kulturnemu centru Kamnik podaril 2634 svojih del, od olj, monotipij, grafik do bibliofilskih izdaj in fotografij, namenjenih za Galerijo – zbirko Miha Maleš. Svetovljan hkrati pa zaveden Kamničan se je s tem poklonil svojemu rojstnemu mestu. Z novo stalno postavitvijo izbora njegovih del pa je odslej oplemenitena tudi galerija njegovega imena. Kot je na četrtkovem odprtju razstave povedala Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, ki skrbi za galerijo, so v preteklosti vseskozi pripravljali tematske razstave Maleševih del, naj bo njegovih monotipij, grafik ali pa del povezanih s sakralnimi objekti. Razstave so spremljali katalogi in priložnostne zgibanke, tokrat pa so sočasno z razstavo predstavili pravkar izdano monografijo Miha Maleš – slikajoči pesnik, ki je nastala v sodelovanju Medobčinskega muzeja Kamnik in Mladinske knjige založbe. Monografijo je vsebinsko zasnovala, zbrala eseje in slikovno gradivo, Breda Ilich Klančnik, oblikoval pa jo je Klemen Kunaver.

»Lahko bi rekla, da gre za sladki izbor izmed Maleševih del, ki jih hranimo tu v depojih galerije,« je na vprašanje, kje začeti in kje končati pri izboru del, uvodoma povedala avtorica postavitve, umetnostna zgodovinarka Medobčinskega muzeja Kamnik in vodja Galerije Miha Maleš Saša Bučan. Postavitev, oblikoval jo je Vladimir Ristić, obsega tri dele. Takoj ob vstopu v galerijo na obsežni stenski postavitvi ob biografskih podatkih in fotografijah spoznamo pomembne točke na slikarjevi življenjski poti. »Bogat nabor podatkov in obsežnega fotomateriala, ki ga imamo v muzeju, sem želela predstaviti na mladosten, sodoben način. Ne manjka slikovnih povečav, na manjših ekranih pa se vrtijo podobe najrazličnejših grafik, monotipij in slik iz njegove likovne zapuščine. Na ta način se na primer ''prelistava'' tudi bibliofilska izdaja Prešernovega Sonetnega venca z Maleševimi podobami,« razloži Bučanova. Izstopajoča je tudi povečava vstopa v Malešev atelje, ki ga je imel na Vošnjakovi ulici v Ljubljani. Vrata v atelje so tu vrata v galerijski depo, kjer so večinoma prav Maleševa dela iz muzejske zbirke.

Maleševa dela pa so na ogled v dveh sobah ob koncu siceršnje galerije, ki bo še naprej namenjena razstavam aktualne umetnosti. »V prvi sobi sem pripravila izbor grafik, tu zaokrožijo vse tehnike, s katerimi se je ukvarjal, v drugi sobi pa je poudarek na njegovih monotipijah, po katerih je bil zelo prepoznaven, nekaj pa je tudi klasičnih slik.« Ob tem so na panoju predstavljene ilustracije, v vitrini pa so na ogled bibliofilske izdaje z njegovimi likovnimi opremami. Kot je še povedala Bučanova, zbirka ne bo taka za vekomaj, ampak jo bodo vsakih nekaj let spreminjali in dopolnjevali z deli iz depoja.

V nadaljevanju sta zbranim monografijo predstavili Breda Ilich Klančnik in slikarjeva hči Travica Maleš. Leta 1988, tik po Maleševi smrti, je sicer že izšla imenitna knjiga o njegovem likovnem opusu, tokratna pa ga predstavlja tako kot človeka, družinskega moža in očeta ter prijatelja in seveda kot celostnega umetnika. »V renesančnem jeziku bi Malešu rekli ''uomo universale'', saj je bil res univerzalen umetnik na različnih področjih.« Maleš je prvi likovnik z monografijo v zbirki Album, ki jo že več let urejajo pri Mladinski knjigi. »Monografija ni zgolj strokovno-znanstvena, ampak je zasnovana poljudno, saj v njej bogat nabor avtorjev slikarja predstavlja z različnih zornih kotov. Poleg njegovega likovnega dela smo osvetlili tudi še druga področja, na katerih je deloval in se uveljavljal,« je povedala Ilich Klančnikova, da je na voljo imela ogromno gradiva in bi lahko pripravili še eno knjigo.

Monografija je sicer razdeljena na štiri sklope. V prvem z naslovom Utrinki iz življenja je posebnost slikarjev lastni zapis v svojih mladih letih, tu je pregledna biografija, srečamo pa se tudi s pogovorom Maleša z Zoranom Mušičem. Prvi je s skupino slikarjev sodil v četrto generacijo, drugi, desetletje mlajši, pa v tako imenovano peto generacijo. Drugi sklop Maleša predstavlja kot slikarja, založnika, fotografa, oblikovalca, o njem pa pišejo Milček Komelj, Miklavž Komelj, Marko Lesar, Irene Mislej, Katarina Mihelič, Ifigenija Simonović in Josip Korošec. V poglavju Raziskovanja so avtorji Rajko Ložar, Stane Mikuž in Luc Menaše, sklop Pričevanj pa so prispevali v svojih spominih nanj Travica Maleš, Metka Krašovec, z zanimivih zornih kotov pa o njem razmišljata tudi likovnika Zora Stančič in Črtomir Frelih. Navdušijo nas tudi upodobitve Mihe Maleša skozi oči njegovih likovnih prijateljev.

Kot je povedala slikarjeva hči Travica, ga šele zdaj spoznava tudi kot umetnika. »Branje monografije, predvsem očetovega besedila, me je na neki način zelo pretreslo. Sama sem ga poznala predvsem kot človeka, prijaznega očeta, ki sem ga imela rada. Sicer sem v obrisih poznala njegovo življenjsko zgodbo, a nikoli ni rad govoril o njej, o težki mladosti, o njegovi poti iz Kamnika v Zagreb in na Dunaj, o bolezni …« ob monografiji razmišlja Maleševa. »Rodila sem se, ko je bil on že zdavnaj formiran človek in je večino svojih najboljših stvari že naredil, kljub temu da je vse do zadnjega veljal za zelo delavnega človeka. Veliko je bil v ateljeju. Vesela sem tudi, da v Kamniku tako lepo skrbijo za očetovo dediščino.«