Mostovi Jumeaux v Toulousu, stičišče prekopov Canal du Midi in Canal de Garonne / Foto: Slavko Zupanc

Kolesarsko potepanje po Francij, 4. del

Zadnje tri dni naše »ar-kolo-navtske« avanture po Franciji smo kolesarili ob prekopu Canal du Midi od Toulousa do Sredozemskega morja. Toulouse je glavno mesto francoske regije Oksitanija, ki je zaradi stavb v barvi opeke dobilo vzdevek rožnato mesto, zaradi pridelave in uporabe vijolic pa ga imenujejo tudi mesto vijolic.

Hotel v Toulousu, kjer smo prespali, je bil tik ob prekopu, nedaleč od mostov Jumeaux, stičišča Canal de Garonne in du Midi, kjer prek osrednjega bazena barke prehajajo iz enega prekopa v drugega. Tretji prekop, Canal de Brienne, ki je dolg le dober kilometer, povezuje osrednji bazen z reko Garono. Iz osrednjega bazena je vhod v posamezen prekop pod enim od treh mostov.

Canal du Midi poteka od Toulousa do mesta Sete ob Sredozemskem morju. Gradili so ga med letoma 1667 in 1681. Dolg je 240 kilometrov, širok v povprečju 20 metrov, globok približno dva metra in pri Seuil de Naurouze doseže najvišjo nadmorsko višino 189 metrov. Uvrščen je na Unescov seznam svetovne dediščine. Skupaj s Canal de Garonne in reko Garono tvori kanal dveh morij (Canal des Deux Mers), ki povezuje Atlantski ocean s Sredozemskim morjem.

Po ogledu Toulousa smo pot nadaljevali ob Canal du Midi. Kolesarili smo po kolesarski poti v senci platan, ki rastejo ob prekopu, in občudovali barke. Nekatere so plule, druge so bile zasidrane. Po prekopu plujejo tudi jadrnice, ki ga izkoristijo kot bližnjico med Atlantikom in Sredozemljem. Za plovbo po prekopu jambore položijo. Prvo večje mesto, skozi katerega smo potovali, je bilo Castelnaudary. Prespali smo v mestu Carcassonne s srednjeveško utrdbo, ki je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

Naslednji dan smo do mesta Trebes kolesarili po lokalnih cestah, nato pa spet ob prekopu. Kolesarska pot je bila večinoma makadamska, ponekod zelo slaba oziroma je prešla celo v ozko stezo. Na nekaterih odsekih smo se zato raje odločili za lokalne ceste, oddaljene od prekopa. V mestu Capestang smo zavili proč od prekopa proti mestu Nissan-lez-Enserune, kjer smo prenočili.

Naslednji dan smo se odpravili nazaj do prekopa in si najprej ogledali predor Malpas, kjer je prekop speljan pod hribom, nato pa kolesarili do znamenitih stopničastih zapornic Fonserannes s sedmimi splavnicami. Pot smo nadaljevali mimo mesta Beziers, kmalu zatem pa smo prekop zapustili in zavili na obalo Sredozemskega morja. Peljali smo se skozi zdraviliško mesto Agde in nato po kolesarski stezi tik ob obali do turističnega in pristaniškega mesta Sete, kjer smo zaključili 13-dnevno kolesarjenje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 07:00

Uporabniki programa so tudi svojci

Maja bo štirideset let od ustanovitve Združenja multiple skleroze Slovenije, Gorenjska podružnica pa sodi med njihove večje podružnice.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 22. junij 2008 / 07:00

Bolniki in invalidi na Brezjah

Že 40. romanja bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje se je udeležilo blizu 5000 ljudi.

Kranj / nedelja, 22. junij 2008 / 07:00

Na referendumu desetina volivcev

Kranj - Današnjega referenduma o pokrajinah, za katere so se opredeljevali volivci na 13 referendumskih območjih, se je od 1,7 milijona volilnih upravičencev udeležilo 176.410 vo...

Kranj / nedelja, 22. junij 2008 / 07:00

Zdravi na olimpijskih igrah

Zdravi tja in nazaj: na olimpijske in paraolimpijske igre 2008 na Kitajskem.

Slovenija / nedelja, 22. junij 2008 / 07:00

Pravoslavna cerkev bo gradila v Ljubljani

Temeljni kamen so simbolno vgradili in blagoslovili v nedeljo, center pa naj bi bil zgrajen prihodnje leto.

Jesenice / nedelja, 22. junij 2008 / 07:00

Nov vrtec na Hrušici

Na Hrušici so odprli nove prostore otroškega vrtca, ki so jih uredili v kulturnem domu.